“Delnice so tvegana naložba, zato so kot darilo primernejše za obdarovanca, ki denarja kratkoročno ne bo potreboval,” je kot ključno lastnost tovrstnega darila izpostavil Dejan Kilar, finančni svetovalec pri Asista skupini. Sašo Pukšič iz Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD) pa meni, da je delnica lahko “pedagoško darilo, pri katerem posameznik začne spoznavati enega od načinov dolgoročnega varčevanja”.

Davčni labirint
Kakršenkoli namen imamo z darilom, je pomembno, da smo seznanjeni z davčnimi obveznostmi. Kot so nam pojasnili na Davčni upravi RS, zakon o davku na dediščino in darila (ZDDD) določa, da tisti, ki vrednostne papirje prejme kot darilo, plača davek, določen s progresivnimi davčnimi stopnjami, navedenimi v osmem členu zakona. ZDDD določa še, da so osebe prvega dednega reda (lastni otroci, zakonec in partner) oproščene plačila tega davka. Po zakonu o dohodnini pa je ob podaritvi delnic darovalec obdavčen za dobiček od prejetih delnic. Če kdo delnice podari svojemu otroku, lahko po določbi 100. člena zakona o dohodnini uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, še pravijo na davčni upravi.

Kilar dodaja, da ob podaritvi delnic davek po navadi plačamo ob prejemu darila. Če je obdarovanec otrok, pa lahko oče oziroma mati uveljavlja odlog na plačilo davka, kar pomeni, da davek plača otrok, ko delnico proda. Za nakupno vrednost se bo štela cena, po kateri je delnico kupil oče oziroma mati, še pojasnjuje Kilar.

(Pre)drage provizije
Kupovanje delnic v manjših zneskih, denimo v višini tisoč evrov, je po mnenju Bojana Ivanca iz KD Banke neprimerno in nesmiselno, in sicer zaradi provizij, povezanih z nakupom delnic, in zlasti zaradi nerazpršenosti naložbe (večje tveganje). Hkrati Ivanc svetuje, da je, če želimo podariti delnice, najbolje obdarovancu dati denar, da jih kupi sam in položi na svoj trgovalni račun.