Foto: Anže Petkovšek kolumnisti 14.06.11, Maja Kalan, novinarka Zurnal24, foto: Anze Petkovsek Zdi se mi, da sploh ne gre za vprašanje kakovosti ali ne-kakovosti zdravil, ki bi ginekologom ostala na voljo za brezplačno predpisovanje. Poleg tega o tem ne morem, niti ne želim soditi; naj ta sodba ostane strokovnjakom, torej zdravnikom. Prej gre za vprašanje, h kateremu se vračamo večkrat, ne le v primeru varčevanja pri zdravstveni blagajni, ampak pri vseh rezih stroškov. In to je: smo rezerve sploh poiskali kje drugje?

Šparovček. Najlažje je argumentirati tako, da se primerjamo z drugo državo, kjer je pravic iz istega naslova manj. Verjamem, da je brezplačna kontracepcija vseh oblik svojevrsten luksuz. Toda kaj nismo tovrstno opravičevalno retoriko začeli uporabljati preveč pogosto? Študenti, ki še ne vedo, ali bo sofinanciranje doktorskega študija sploh še mogoče, se tolažijo z mislijo, da je drugje plačljiv študij na vseh stopnjah, rekreacijske dodatke za upokojence označujemo za anomalijo, štipendije za socializem ... Že prav, ampak kdaj bomo zaradi tega tudi od plač za davke primaknili manj in postali bolj konkurenčni, kar je priljubljena krilatica zadnjih treh vlad? Najbrž nikoli, saj v resnici (še) ne varčujemo, ampak servisiramo "pufe" iz preteklosti. In ko smo ravno pri zdravilih: se vam je že kdaj zgodilo, da ste zaradi neke diagnoze prejeli tablete za naslednjih šest tednov, ozdraveli pa ste po enem? Ali pa dobili mazilo v tubi, ki ste ga porabili le desetino? Prepričana sem, da se kontracepcijska sredstva ne valjajo po domačih omarah.