Če pacient na zdravstveno storitev čaka več kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil. Navedena poved je edina koristna informacija, povezana s pravicami pacientov in čakalnimi dobami, ki jo najdemo v zakonu o pacientovih pravicah. Še pustejši je pravilnik, ki ureja čakalne dobe. O najdaljših dopustnih čakalnih dobah govori le opisno, zdravnikom pa pojasnjuje, da obstajajo tri stopnje nujnosti: nujno, hitro in redno. Prav nikjer ne najdemo vsaj okvirnih časovnih rokov, ki bi pacientom pojasnili, kdaj so v določenih primerih čakalne dobe še sprejemljive in kdaj bi lahko zahtevali zdravljenje v tujini. Bolniki so tako v tej državi prepuščeni dobri volji zdravnikov in njihovi delovni vnemi. Če naletimo na zdravnika, ki nam kljub predolgi čakalni vrsti ne svetuje odhoda v tujino, lahko umremo. Za to pa tako ali tako ne bo odgovarjal nihče.

Hočemo ga
Seznam, kjer bi bile določene še sprejemljive čakalne dobe. Kot je pojasnil bivši zdravstveni minister Dušan Keber, je to edini način za transparentno delovanje. Radi bi vedeli, ali je normalno, da na menjavo kolka čakamo dve leti, na magnetno resonanco glave eno leto, na artroplastiko kolena pa več kot tri leta. Ali bomo tak seznam v prihodnje imeli, nam ni uspelo izvedeti. Odgovorni na zdravstvenem ministrstvu za pojasnila včeraj niso imeli časa. Slovenija je v EU, njeno zdravstvo pa očitno ni.