Letošnji negativni trend na borzi bi se moral zgoditi že lani. France Arhar

Po padanju, ki z manjšimi presledki traja od jeseni, se je ndeks SBI20 včeraj ustavil pri 8.197,85 indeksne točke. Niže od osem tisoč točk je bil zadnjič 10. aprila lani. Telekom in N o v a KBM, ki na borzi še ne kotirata prav dol- go, pa vsak dan dosegata najnižje cene od uvrstitve na borzo.

Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar meni, da bi se letošnji negativni trend na borzi moral zgoditi že lani, saj je bila donosnost na ljubljanski borzi lani kar 78-odstotna. Optimističen je tudi glede fi nančne krize. “ Trenutnim pretresom na fi nančnih trgih pravim fi nančna nestabilnost in ne kriza,” je povedal včeraj.

Obrat vsak dan bližje
“Z vsakim dnem smo bližje trenutku, ko se bodo večji investitorji bolj konkretno kot do zdaj postavili na nakupno stran. Po nekoliko večjih padcih v zadnjih dveh dneh pričakujem manjši popravek tehnične narave, kar pa po mojem mnenju še ne bo pomenilo dokončne stabilizacije tečajev. Podobno gibanje pričakujem do konca prvega polletja ,” ocenjuje Bine Pangršič iz borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik.

Letošnji padci delnic

Tudi za tuje trge še ni prepričan, da so tečaji dosegli dno. Na vprašanje, katere delnice prodati in katere kupi- ti, pa odgovarja, da bi bile med kandidati za prodajo delnice največjih surovinskih podjetij praktično edine, ki v obdobju korekcije niso utrpele večjih izgub, nakupne priložnosti pa je treba iskati predvsem v temeljno zdravih podjetjih, katerih padec je bil zgolj posledica splošnega negativnega trenda. Višji upravljalec skladov pri Raiffeisen Capital Management Mark Monson, meni, da kriza iz ZDA ne bo bistveno vplivala na regijo jugovzhodne Azije, saj je večina bank v teh državah usmerjena na domači trg in nima povezav z ameriškimi bankami.

Na dolgi rok dobiček
Po analizi, ki jo je naredil Kruno Abramovič, član uprave NLB-skladov, verjetnost, da boste z naložbami v delnice ustvarili izgubo, z leti pada. Po enem letu je, če upoštevamo 4,5-odstotno infl acijo, kar 40-odstotna, v petih letih se zmanjša n a 23,6 odstotka, p o dvajsetih letih pa je nič. Po oceni analitikov NLB skladov bodo v treh do petih letih nadpovprečno donosni razviti trgi, razvite evropske države, trgi v razvoju in področje visoke tehnologije. Jugovzhodna Evropa in Slovenija bosta rahlo podpovrečno donosni.