Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je dejal, da obstaja majhna verjetnost, da bo gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) boljše od pričakovanj, če se bodo že sprejeti ukrepi držav članic Evropske unije in Evropske centralne banke dobro prijeli oziroma če bodo v EU sprejeti dodatni ukrepi.

Do 100 tisoč brezposelnih!
Vasle je obenem ponovil, da bi se število brezposelnih do konca leta lahko povečalo na 100 tisoč ali celo več, pri čemer bodo najbolj na udaru gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Inflacija naj bi se medtem še umirjala in po navedbah direktorja Umarja ne bi bilo presenečenje, če bo Slovenija sredi leta nekaj mesecev beležila tudi deflacijo.

Vasle je pojasnil, da je velik del vzrokov za letošnji padec BDP v svetovnem gospodarskem okolju – svetovno gospodarstvo se bo namreč po napovedih letos znašlo v prvi recesiji po drugi svetovni vojni, vendar pa so pomemben vzrok tudi strukturne pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva.

Nasvet Umarja

V trenutnih razmerah je treba povečati proračunski primanjkljaj – ta bo po njihovih napovedih najverjetneje letos dosegel pet odstotkov BDP –, a pri tem najti racionalizacije znotraj proračuna ter predvsem odložiti uresničevanje dogovora o uskladitvi plač v javnem sektorju.

Vasle je prepričan, da bo Slovenija brez korenitih strukturnih posegov v gospodarstvo in družbo po izhodu iz krize, ki bo po njegovih besedah sicer najverjetneje nekoliko daljša od prvotnih pričakovanj, še vedno razvojno zaostajala za državami, ki jih želi dohiteti. Po Vasletovih besedah je svet trenutno v tisti fazi krize, ko se beleži kot velik upad mednarodnih finančnih tokov in svetovne trgovine, zaradi česar v Sloveniji po letih močne, celo dvomestne rasti izvoza prihaja do njegovega upada. Letos naj bi se izvoz tako zmanjšal za devet odstotkov.

Pomanjkanje visoke tehnologije
Težava je po trditvah direktorja Umarja tudi v tem, da Sloveniji v letih hitre rasti z ukrepi gospodarske politike ni uspelo izboljšati tehnološke strukture izvoza v smeri bolj visokotehnološkega izvoza in je ostala večinoma na vmesnih proizvodih. Podatki namreč kažejo, da bodo države z večjim deležem izdelkov visoke tehnologije v izvozu beležile manjši upad izvozne dejavnosti, je zatrdil.