Prosto nebo nad vsemi članicami schengenske skupine je eden od temeljev svobode, sodelovanja in napredka v EU. Janez Janša

Slovenija je z ukinitvijo nadzora na kopenskih in morskih mejah z državami schengna 21. decembra delno že vstopila v skupni evropski prostor prostega pretoka ljudi in kapitala, notranje zračne meje pa so padle danes ponoči ob menjavi letalskih voznih redov.

"Komajda izpraznjene stavbe mejnih policij in carin že delujejo anahronistično, kot arheološki skeleti ne tako daljne preteklosti," je dejal premier in predsedujoči Svetu EU Janez Janša . "So kot spomenik izgubljenih priložnosti predhodnih generacij, ki predvsem iz ideoloških razlogov niso bile sposobne sodelovanja v skupno dobro," je poudaril.

Pri tem je Janša izrekel zahvalo vsem slovenskim teritorialcem in policistom, "ki so leta 1991 ubranili ali pridobili nazaj kopenske, morske in letališke mejne prehode".

Podobno je menil tudi portugalski notranji minister Rui Pereira, ki je širitev schengenskega prostora in ukinitev nadzora notranjih schengenskih meja v zraku označil za "izjemen dogodek za tisoče ljudi, ki bodo doživljali Evropo brez meja od Lizbone do Talina in brez mejnih kontrol v prostoru skupnih vrednot". Sicer sta tako Janša kot Pereira poudarila napredek, ki je bil dosežen po vključitvi devetih novih držav v schengenski prostor 21. decembra 2007.

Med članicami Evropske unije znotraj schengna ni le Velike Britanije, Irske, Romunije, Bolgarije in Cipra, znotraj pa sta še nečlanici Norveška in Islandija. Še letos naj bi se schengnu pridružila še Švica.