Premier Borut Pahor je ob predstavitvi vladne izhodne strategije v Državnem zboru (DZ) poslancem položil na dušo, da bodo odgovorni za sprejetje ambiciozne strategije, ki ima za osnovne cilje konsolidacijo javnih financ, okrevanje gospodarske rasti, okrepitev zaposlenosti in trajnostni razvoj.

Slovenija ima vse možnosti, da se v naslednjih letih uvrsti med najbolj razvite, a temu se moramo absolutno posvetiti. Zagotovil je, da sta vlada in sam kot premier na to pripravljena, sedaj pa to pričakuje tudi od DZ.

DZ: Izhodna strategija potrebuje časovnico
Janez Janša (SDS) je v strategiji vlade našel nekaj stičnih točk s predlogi protikriznih ukrepov, ki so jih pred kratkim pripravili v SDS. "Ključna pomanjkljivost z nekaj častnimi izjemami je v tem, da ni neke jasne časovnice, veliko ukrepov sploh ni razdelanih," je opozoril. Glede na naslov je denimo omejena na tri leta, medtem ko naj bi načrtovana pokojninska reforma dala učinke šele leta 2015.

V poslanski skupini SLS bodo strategijo podprli, vendar je Jakob Presečnik opozoril, da je presplošna in ne nakazuje konkretnih ukrepov, od katerih bi si lahko nadejali tudi dejanskih učinkov na gospodarsko rast. Nujni bi bili odločnejši ukrepi, je dejal.

Ljubo Germič iz LDS je kot velik dosežek izhodne strategije izpostavil dejstvo, da vlada ni posegla po zvišanju oziroma dodatnih davkih. Kot najpomembnejše je izpostavil ukrepe na področju financiranja za razvoj ter varne prožnosti.

Tudi v poslanski skupini SD izhodno strategijo podpirajo, so pa pripravili tudi svoje predloge. Z njimi želijo dodatno okrepiti vrednost, učinkovitost in sposobnost strategije, da z njeno pomočjo Slovenija preseže gospodarsko krizo, je povedal Matevž Frangež.

V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da so v izhodni strategiji predlagane prave prioritete in veliko dobrih ukrepov. Sedaj pa je treba operativno in časovno jasno določiti, kdaj in kdo bo te ukrepe izvajal, ter se jih lotiti, je dejala Cvetka Zalokar Oražem.