To po besedah Boruta Pahorja pomeni paradigmo neke nove politike, saj si "ne moremo privoščiti, da še naprej živimo z nekaterimi otroškimi boleznimi tranzicije." Izpostavil je pomen dialoga in preseganja delitev. Kriza ni produkt naših napačnih ravnanj – s političnega vidika je to ključnega pomena –, je poudaril.

Leto 2009 bo težko za vse, je podčrtal Pahor, a vlada si bo prizadevala, da bodo ljudje namesto strahu imeli upanje. Trdno sem prepričan, da bomo izšli kot zmagovalci, je dodal. Vlada se po njegovih besedah ne bo vtikala v posamezne odločitve podjetij, vendar je močna vlada potrebna za močan trg – za to, da ustvari ustrezne pogoje.

"Slovenija je del razvitega sveta. Ne more dajati zelo originalnih odgovorov na izzive, a zdi se mi nevarno, če bi le čakala na recepte, ki bi jih ponudil razviti svet," je dejal.

Recesija čaka tudi Slovenijo
Slovenija je izpostavljena recesiji. Je dokaj odvisna od virov financiranja iz tujine, hkrati pa je izvozno močno odprto gospodarstvo, predvsem na trge Evropske unije, je na Poslovni konferenci Portorož poudaril osrednji govornik, profesor evropske politične ekonomije na London School of Economics and Political Sciences Willem Buiter.

	Rekel bi, da nas čaka več let resnične revščine. Willem Buiter, profesor evropske politične ekonomije

Izpostavljenost slovenskih bank do slabih finančnih naložb je po njegovih besedah na srečo nizka, kljub temu pa se Slovenija tako kot ostale države sooča s težavami pri dostopu do virov financiranja.

Gospodarstvo pričakuje hitre ukrepe vlade
Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo, odgovor na vprašanje, kako se bo odzvala Slovenija, pa so poskušali najti udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Drastično zmanjševanje naročil se je začelo že pred nekaj meseci, je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič ter spomnil, da Slovenija izvozi približno tretjino svojega bruto domačega proizvoda, če ga merimo v celotnih prihodkih slovenskega gospodarstva.

Slovenija je odvisna od izvoza, najbolj pa so izpostavljena avtomobilska industrija in njeni dobavitelji, so se strinjali udeleženci okrogle mize. Naročila se zmanjšujejo, podjetja pa se prilagajajo z iskanjem notranjih rezerv v nabavi in prodaji. V številnih so se tako s sindikati že dogovorili, da bodo skrajšali delovni teden na 36 ali celo 32 ur, drugod so se odločili odpuščati.

Banke morajo servisirati gospodarstvo, so soglašali predstavniki podjetij. Dobra podjetja bodo tudi v krizi našla priložnost, a ne brez podpore bančnega sektorja, je dejal Milan Forštner iz podjetja Fori, medtem ko je Cvetka Tinauer iz podjetja Perspektiva banke pozvala, naj začnejo normalno obravnavati svoje komitente. Če bo nezaupanje prišlo še do potrošnikov, potem smo v hudih težavah, je opozoril Jože Mermal iz BTC.