Pahor vs. Janša: kdo je zakuhal blokado

Foto: Žurnal24 Pahor in Kosorjeva sta dosegla premik z mrtve točke, poslanci DZ so odmrznili hr
Pristopna konferenca o nadaljevanju hrvaških pogovorov z EU bo 2. oktobra. Tako je švedsko predsedstvo EU odgovorilo hrvaški premierki Jadranki Kosor po njenem dogovoru z Borutom Pahorjem.
Oglej si celoten članek

Na pristopni konferenci bi lahko Hrvaška odprla 11 od 14 poglavij, za kolikor jih Slovenija uveljavlja zadržke zaradi prejudicev meje. Glede nekaterih drugih poglavij ima sicer Slovenija, kot je v ponedeljek v Bruslju povedal minister Žbogar, vsebinske zadržke. 

Pogoj za določitev datuma prostopne konference je bila torkova potrditev dogovora v parlamentarnih odborih, kjer je Pahor predstavljal dosežke dogovora, predvsem bivši premier Janez Janša pa je vztrajal, da ta ne prinaša nič novega. Podprli so ga poslanci koalicije, proti so glasovali v SLS in SNS, v SDS pa so se vzdržali.

 

Pahor: dogovor dosežkov

 

  • Hrvaška je priznala, da je posredovala dokumente, ki prejudicirajo, in se zavezala, da ti ne morejo vplivati na končno določitev meje.
  • Hrvašaka vlada se je obvezala, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 nima pravnih učinkov pred nobenim mednarodnim razsodišču ali telesom, ki bo odločalo o meji.
  • Hrvaška se je obvezala, da bo reševala mejno vprašanje v okviru pogajanj z EU. Do zdaj na to ni pristajala.
  • Soseda je prvič pristala na to, da se vprašanje meje reši pred mednarodno arbitražo ali z bilateralnim sporazumom. Do zdaj je vztrajala pri Meddržavnem sodišču v Haagu.
  • Pogajanja o meji bosta državi nadaljevali vzporedno s potekom pogajanj o poglavjih na osnovi zadnjega Rehnovega predloga, ki s slovenskimi dopolnili omogoča dostop do odprtega morja.
  • V bistvu pomeni dogovor o arbitražnem sporazumu rešitev meje.
  •  

"Imava različne informacije in vtise o pridržkih. A konec oktobra je vaša vlada dala pridržke, midva sva se to pogovarjala in jaz sem v svojem inavguralnem govoru to podprl."
Borut Pahor, SD © Saša Despot

 


 

Janša:  nič novega

 

  • Odločitev mora spremeniti Slovenija in ne Hrvaška. Hrvaška vlada tega ne potrebuje, ker v pismu švedskemu predsedstvu ni ničesar, o čemer se hrvaški politiki ne bi že sporazumeli.
  • Edina vsebinska elementa v pismu Kosorjeve sta bila dogovorjena in potrjena že v preteklosti.
  • Izhodiščni datum 25. junij 1991 je Hrvaška potrdila v saboru že leta 2005 pred podpisom Brionske izjave. Od takrat naprej zanjo ta datum ni več sporen.
  • Izjavo, da noben dokument po osamosvojitvi ne prejudicira meje, je bila Hrvaška pripravljena dati kadarkoli ob katerikoli uri dneva na kateremkoli predsedstvu. Velikokrat je bila že dana in tisti, ki so pozabili, si jo lahko pogledajo.
  • Da se bo Hrvaška pogajala o rešitvi mejnega vprašanja s Slovenijo, je hrvaška zaveza, ki jo je dala EU iz pristopnega partnerstva.
  •  

"Vlada je najprej zelo navila ceno ob postavi pretiranih pogojev pri poglavjih, kjer se Hrvaška šele mora začeti pogajati. Mi smo imeli ob tej potezi pomisleke."
Janez Janša, SDS © Nik Rovan

 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.