Premier Borut Pahor noče priznati, da je vojna med Alešem Zalarjem in Barbaro Brezigar popolnoma osebna zadeva rdečih (oziroma pri šahu belih) in črnih. Politična mala vojna vidnega predstavnika LDS in vplivne dame iz kroga SDS. Pahor na “ad rem” ravni presenetljivo spretno igra, zaradi osebne komponente partije pa najbrž do izteka mandata Brezigarjeve prihodnje leto zadevi ne bo prišel do konca. Sploh pa vsaka rešitev, ki jo sprejme, odpre nove politične fronte v koaliciji ali opoziciji. Pač odvisno, kateremu polu je Pahorjeva poteza manj povšeči.

Mediator. Glede na stranko, ki jo vodi, je Pahor sicer mojster mediacije ali pa manipulacije. Nikoli ga nihče v SD ni prav iskreno maral, a je vsem jasno, da brez njega ne morejo. V tem trenutku se zdi, da je identično stanje v koaliciji. Pahorjeva priljubljenost med vladnimi kameradi je globoko pod lediščem, rešuje ga le, da brez njega ne morejo.

Da Brezigarjeva še zdaleč ni varna do izteka mandata, so takoj po Pahorjevi verbalni zaščiti, da ni v navzkrižju z zakoni, dali vedeti v LDS in Zaresu. Kriva je, pravijo. Razrešitev zanjo najbrž niti ne bi bila najslabša možnost. Zlasti če namerava nadaljevati politično kariero; denimo kot ljubljanska županska kandidatka. Imidž žrtve bi bil gotovo visok kredit v bitki z vse prej kot brezmadežnim Zoranom Jankovićem.

V slabšem položaju je Zalar. V skoraj štiritedenski vojni se je izkazal kot politično in pravno najšibkejši člen. Nič kaj zavidljiv položaj za pravosodnega ministra.