Odločnost je tisto, kar po dobrih petih mesecih vladanja najbolj pogrešamo pri Borutu Pahorju, je pokazala kratka anketa, ki smo jo opravili med ljudmi. Ljudje imajo prav, Pahor je neodločnež. Avtoritete očitno ne zna vzpostaviti niti pri stvareh, ki so za državo ključne. Denimo delovanje vlade. Imamo krizno ministrsko skupino, pretekli teden pa so vsi skupaj porabili za ukvarjanje s krizo v koaliciji, ki so jo sami sproducirali in postavili kot najpomembnejšo točko na dnevni red. Kot da one druge, ki vsak dan povzroča krizo v vse več slovenskih gospodinjstvih, ne bi bilo.

Neuslišan
Danes minevata dva tedna, odkar je Pahor po seji vlade napovedal, da bo prihodnji četrtek (ki je danes že pretekli četrtek) vlada obravnavala formalna izhodišča za protikrizne ukrepe in rebalans. “Razprava bo izjemno zahtevna, zato sem ministre prosil, ali si skupaj z mano vzamejo čas za temeljit premislek v petek ali pa bomo delovno zasedali v soboto,” so Pahorjeve neizpolnjene napovedi. O delovnem zasedanju ne duha ne sluha. Ker verjamem, da premier ne laže, se bojim, da ministri njegovih prošenj ne upoštevajo. Kar je slabo, saj ceno za takšno neposlušnost in nedelovanje vlade dolgoročno plačamo državljani. Vladna zasedanja so namesto vodenju države posvečena merjenju moči v koaliciji, ki bi ga premier in ministri morali opraviti ob kakih drugih terminih. Končno me čudi tudi, da Pahor ministrom pusti, da se namesto s svojimi resorji kar vsi povprek ukvarjajo z delom kolega Franca Križaniča.