Mediji že sestavljamo prihodnjo vlado, a je situacija precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Levi trojček je, po začasnih neuradnih podatkih, pridobil 43 poslanskih sedežev in za sestavo vlado potrebuje sodelovanje vsaj še ene od preostalih strank. Na prvi pogled Pahor izbira predvsem med SLS in DeSUS. A ne ena ne druga izbira ni idealna.

Slaba izbira
Karl Erjavec je pogajanja začel nerodno. Še preden je bil Pahor pripravljen dvigniti roke v znak zmage, je Erjavec medijem že povedal, kakšne so njegove zahteve: vsaj dve nemajhni ministrstvi in pokojnine. Poleg tega bi Erjavčeva obljuba o tisoč evrih pokojnine Slovenijo dolgoročno lahko spravila na kant. Vsako popuščanje izsiljevanju na tem področju bi državni blagajni prej škodilo kot koristilo.

In druga Pahorjeva izbira? SLS ima pred seboj turbulentno obdobje. Odločiti se morajo, kam se bo stranka pozicionirala v političnem prostoru. Bo to ostala “kmečka” SLS iz časa Marjana Podobnika ali bo to “urbana” SLS iz časa Bojana Šrota? Takšno spremembo in pripravo na dolgoročno strategijo stranka najlažje izvede v opoziciji. Še posebno ker si noben mandatar v vladi ne želi stranke, ki ne ve, kaj bi sama s sabo počela v prihodnje. A obstaja past: v opoziciji bo SLS proti močni SDS in glasni SNS precej zbledela. Pred Pahorjem je torej pičla izbira. Če izločimo SDS (Pahor je namreč napovedal, da jih ne bo povabil v vlado), najverjetnejšemu mandatarju ostane samo še SNS. Stranka je stabilna in ne bo imela nemogočih zahtev. Ima pa kontroverznega predsednika.