Kupec je prek spleta naročil izdelek, za katerega je bilo navedeno, da bo dostavljen v točno določenem roku. Za kupca je bila ta informacija ključnega pomena in pogoj, da se je odločil za nakup pri dotičnem prodajalcu. Ker pošiljka v napovedanem roku ni prišla, je želel naročilo stornirati. Prodajalec ga je obvestil, da je pošiljka že v tranzitu in da ne more zagotoviti, da bo dostava lahko pravočasno preklicana. V primeru, da bi do poskusa dostave prišlo, pa je prodajalec potrošnika obvestil, da bi mu od vračila kupnine odšteli strošek vračila.
Kdaj je rok dostave bistven?
Na Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnjujejo: "Če je bil rok za izpolnitev obveznosti res določen kot bistvena sestavina pogodbe, podjetje pa svoje obveznosti ni izpolnilo, lahko potrošnik po preteku tega roka odstopi od pogodbe. Podjetje mu je dolžno vrniti vse vplačane zneske."
Presoditi pa je treba, ali je bil dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe. To se presoja glede na okoliščine ob sklenitvi pogodbe oziroma če je potrošnik pred sklenitvijo pogodbe podjetje obvestil, da je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe.
"Kadar podjetje ne upošteva odstopa od pogodbe in potrošniku ne vrne plačanega zneska, lahko Tržni inšpektorat podjetju z odločbo naloži vračilo plačanih zneskov. Poleg tega lahko podjetju zaradi nespoštovanja zakona zaradi prekrška izreče tudi globo," pravijo na ZPS.
Kaj pa, če rok ni bil bistvena sestavina pogodbe?
V primeru, da rok za izpolnitev ne bi bil izrecno določen kot bistvena sestavine pogodbe, bi bilo drugače. Tako je na primer, ko je dobava določena v roku 3 do 5 dni. "V tem primeru bi moral potrošnik podjetju, ki zamuja z izpolnitvijo obveznosti, najprej pisno postaviti dodaten rok za izpolnitev obveznosti (postaviti konkreten datum). Če podjetje tudi v dodatnem roku ne bi izpolnilo svoje obveznosti, pa bi potrošnik lahko od pogodbe odstopil in zahteval vračilo vseh plačanih zneskov," so razliko opisali na ZPS.
Kaj pa strošek vračila?
Zakon o varstvu potrošnikov razlikuje med vračilom brez navedbe razloga in odstopom zaradi kršitve pogodbe s strani trgovca. V prvem primeru stroške vračila krije potrošnik sam, če je bil o tem predhodno obveščen. V primeru, če gre za odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, je treba ugotoviti, na kateri pravni podlagi potrošnik od pogodbe odstopa.
Ko preprosta reklamacija preraste v pravno vprašanje
Večino težav pri spletnih nakupih je mogoče rešiti neposredno s prodajalcem. Včasih pa dogovor ni mogoč, prodajalec odstopa ne prizna ali pa gre za nakup oziroma spor večje vrednosti. Takrat je smiselno preveriti dokumentacijo in svoje možnosti s pravnim strokovnjakom.
Pri tem lahko pomaga tudi zavarovanje pravne zaščite. Zavarovancem ARAG je v okviru dogovorjenega zavarovalnega kritja na voljo pravno svetovanje, zavarovanje pa lahko krije tudi stroške odvetnika in druge stroške pravnega postopka.
Pomembno pa je na pravno zaščito pomisliti, še preden pravni spor nastane. Zavarovanje namreč ni namenjeno temu, da bi ga sklenili šele takrat, ko že vemo, da bomo zaradi konkretnega primera potrebovali odvetnika. Zato je pravi trenutek za razmislek o pravni zaščiti takrat, ko je še ne potrebujemo.