Zadnja raziskava je pokazala, da vrtne rastline žuželke ujamejo in ubijejo s pomočjo lepljivih dlačic, ki so na njihovih steblih. Hranljive snovi razkrajajoče se živali nato rastlina absorbira skozi korenine.

Znanstveniki so prepričani, da so rastline omenjeno tehniko razvile v divjini, kjer so s pomočjo hranilnih snovi, ki so jih pridobile od insektov, premagale težke razmere. Najbolj zanimivo pri vsem je dejstvo, da so celo domači primerki rastlin, kot sta paradižnik in krompir, ohranili omenjeno sposobnost.

Ubijalske rastline so bile identificirane kot gostiteljske vrste, ki so jih botaniki in raziskovalci spregledali zaradi preprostega dejstva; mesojede vrste rastlin so iskali v najbolj odročnih regijah sveta. Tudi število tovrstnih rastlin je bilo podcenjevano, in to za celih 50 odstotkov. Večino rastlin so botaniki do danes obravnavali kot povsem nenevarne.

Mesojedi krompir, paradižnik ...
Med mesojedimi vrstami rastlin so tako po novem petunije, okrasne vrste tobaka, določene vrste krompirja in paradižnika, zelje ...

Profesor Mark Chase iz univerze Kew in Queen Mary v Londonu, kjer so tudi izvedli obsežno raziskavo, je dejal: "Domače vrste paradižnikov in krompirja so ohranile dlačice na steblih. Še posebno paradižniki so dobesedno posejani z lepljivimi lovkami. Insekte lovijo in ubijajo redno."

"Domnevamo, da domače vrste dobijo precej hrane prek korenin iz bogate prsti, tako da insekti, ki se razkrajajo pod stebli, ne igrajo odločilne vloge pri prehranjevanju rastline. V divjini bi bila tovrstna sposobnost neprecenljiva. Tovrstnim rastlinam lahko upravičeno dodelimo naziv mesojede," še dodaja profesor.

Raziskovalci dodajajo, da se domače vrste rastlin sicer povsem razlikujejo od tropskih mesojedih rastlin, zato so verjetno tudi bile spregledane. "Obkroža nas veliko več morilskih rastlin, kot smo domnevali do sedaj," je pomenljivo zaključil profesor.