Češki znanstvenik
Jaroslav Flegr je po večletnem opazovanju ljudi, inficiranih s parazitom
Toxoplasma gondi, prepričan, da lahko ta parazit uravnava človekovo obnašanje.
"Vem, da je moja predstava za mnoge znanstvenike težko sprejemljiva, saj ustaljeno podobo
človeka postavlja na glavo," dodaja Flegr.
Toksoplazma
|
|
Parazit Toxoplasma gondi ogroža prav vse predstavnike sesalcev. Ljudje z normalnim imunskim sistemom infekcijo preživijo z gripi podobnimi simptomi. Bolj nevaren je zajedalec za ljudi s šibkim imunskim sistemom, nosečnice in otroke. |
Razvojni biolog Richard Dawkins razlaga fenomen tako: Živa bitja se skozi evolucijo čedalje bolj prilagodijo na okolje, v katerem živijo. S praktičnimi genetskimi spremembami se prilagajajo okolici, hkrati pa lahko z njimi manipulirajo z ostalimi organizmi. Toksoplazme so zaradi zapletenega prenašanja izpostavljene strahovitemu naravnemu izboru, zato se morajo optimalno privaditi na svoje gostitelje.
Toksoplazma in gostitelji
Enocelične toksoplazme potrebujejo več gostiteljev, da lahko preživijo in se razmnožujejo. Razmnožujejo se lahko zgolj v črevesju mačk. Tam nastanejo okužene celice, ki se z iztrebki prebijejo na plan in lahko v vlažni zemlji in včasih v vodi preživijo do 12 mesecev. V kolikor nek sesalec zaužije te celice, se parazit skrije v njegovem telesu in čaka na to, da znova pristane v mački. Vsekakor bi bilo za parazita logično, da svojega gostitelja - denimo miš - prisili v to, da čimprej postane mačja hrana.
In res: miši in podgane, v katerih biva toksoplazma, se obnašajo čudno. Namesto da bi, kadar se pojavi mačka, ubežale na varno, se celo predajo njenemu vonju. Očitno parazit zmanipulira gostiteljeve možgane, da postanejo voljna žrtev mačke.
Lahko se zateče v možgane
"Verjetno je to posledica tega, da se parazit ne zateče le v organe, kjer je imunski sistem slab (oči, ali moda), ampak zaide tudi v možgane, ki upravljajo osebnost in njeno obnašanje," meni Antonio Barragan iz Centra za infekcijsko medicino v Stockholmu. "Skrijejo se celo lahko v celice imunskega sistema in tako prelisičijo krvno-možgansko pregrado, ki možgane ščiti pred okužbami." "Zombiji" pravi Barragan zavzetim celicam imunskega sistema, kajti očitno lahko parazit s proteinskimi signali celice premika po ožilju. V kolikor zaide parazit v možgane, se ovije v ciste ter z njihovo pomočjo sproži ustrezhe reakcije, da miši izgubijo strah pred mačkami.
Pomenljivo je, da se lahko toksoplazme skrijejo tudi v človeške možgane. Toksoplazma v principu človeku ni nevaren, razen če ima oslabljeni imunski sistem, oziroma gre za nosečnico.
Agresivni moški in ravnodušne ženske
"Okoli 10.000 ljudi, okuženih s parazitom sem spremljal in jih podvrgel psihološkemu testu. Opazil sem, da so okuženi moški bolj ravnodušni glede družbenih norm. Nasprotno postanejo ženske bolj prilagodljive. Oba spola pa sta bolj podvržena občutku krivde. Postaneta bolj nestabilna in nezaverovana vase. Prav tako pogosteje povzročita prometne nesreče," opozarja Flegr in dodaja:"Spremembe so bolj očitne pri ljudeh, ki so okuženi dlje časa."
Problem, ki ga ima Flegr s svojo hipotezo, je v dokazu. Dokazu, da je res toksoplazma odgovoren za opisane spremembe. Flegr bi moral pojasniti biokemični procese v možganih, ki povzročijo spremembo osebnosti. "Pri zdajšnjem nivoju analitičnih tehnik je to takšen zalogaj, kot da bi moral potrditi obstoj življenja v vesolju. No, lahko bi ljudi zavesto inficiral s toksoplazmo, a to je nemoralno," Flegr vihti roke.
Njegovim kolegom se izsledki raziskav ne zdijo sporni, vendar opozarjajo, da še ni uspel dokazati vzročnoposledične povezave. Nekateri opozarjajo, da podobne spremembe v človeku, kakršne Flegr pripisuje toksoplazmi, povzroča tudi virus citomegalija, ki ga gosti kar 70 odstotkov ljudi. "V 10 ali 20 letih bo zadeva razjasnjena. Z novimi tehnikami bomo lahko v možganih iskali morebitne spremenjene proteine in bolje razumeli kompleksno igro med imunskim sistemom ter centralnim živčnim sistemom," je optimističen Flegr.