Notranja ministrica Katarina Kresal je dejala, da je na sanje o lastni državi takrat prvič legla senca možnega vojaškega spopada. "Danes smo tu zato, ker se Slovenci tega nismo ustrašili, ampak smo se postavili po robu jugoslovanski armadi. Ne da bi posebej razmišljali, smo zakoličili simbolni mejnik slovenske državnosti," pravi Kresalova.

	Težko danes razumemo, kako težak in zapleten je bil ta projekt. Kaj je bilo vse treba postoriti, da smo ustanovili učna centra v Pekrah in na Igu, saj smo bili sredi države Jugoslavije in še nismo bili samostojna država. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo

Dejala je, da je na sanje o lastni državi takrat prvič legla senca možnega vojaškega spopada. "Danes smo tu zato, ker se Slovenci tega nismo ustrašili, ampak smo se postavili po robu jugoslovanski armadi. Ne da bi posebej razmišljali, smo zakoličili simbolni mejnik slovenske državnosti," pravi Kresalova.

Po njenih besedah je bilo tisto, kar se je v Pekrah dogajalo maja leta 1991 več kot incident med Teritorialno obrambo in policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani. Učna centra na Igu in v Pekrah sta bila namreč zasnutka prve lastne mirnodobske vojske v slovenski zgodovini in oklepniki, ki so obkolili učni center, so bili začetek zadnjega brezupnega poskusa, da bi to preprečili.

Ministrica Jelušičeva obiskala mariborsko vojašnico
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je ob pekrskih dogodkih v družbi načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Šteinerja obiskala Vojašnico generala Maistra v Mariboru, kjer se je srečala z zaposlenimi, ki so bili leta 1991 pripadnice in pripadniki 710. učnega centra v Pekrah.

Ob tej priložnosti je ministrica Ljubica Jelušič povedala, da je bil 23. maj leta 1991 poseben, drugačen dan, "ko smo doživljali drugačne občutke kot danes". Kot je pojasnila Jelušičeva, je takrat država zaposlenimi v učnih centrih v Pekrah in na Igu zaupala pomembno nalogo, in sicer urjenje bodočih vojakov za slovensko državo.