Penko je namreč prejšnji teden javno povedal, da je želel kazenski postopek zoper ministra aktualne vlade, pa mu to ni bilo omogočeno. Po pisanju Dnevnika naj bi šlo za finančnega ministra Andreja Bajuka.
 
Kot poroča Dnevnik v svoji zadnji številki, je novinar Televizije Slovenije Jože Možina 28. junija leta 2005 objavil eksluzivno vest, da urad za preprečevanje pranje denarja sumi Leonarda F. Peklarja, lastnika svetovalne firme Socius, pranja denarja. Ker pa je bila informacija označena z oznako tajno in je kljub temu prišla v javnost že na začetku predkazenskega postopka, so kriminalisti obiskali tudi finančnega ministra Andreja Bajuka, pri katerem so našli izvod dokumenta, kjer naj bi bilo takoj vidno, da so bili listi dokumenta razpeti in spet speti s spenjačem. Kot naj bi takrat dejal Bajuk, naj bi mu dokument padel na tla in se razpel, zato ga je spet spel. Kriminalisti so namreč pred tem ugotovili, da so bile informacije o denarnih nakazilih med Slovenijo in Švico zapisane v zaupnem dokumentu urada za preprečevanje pranja denarja. Ta dokument pa je bil narejen v dveh izvodih. Po pisanju Dnevnika so policisti enega našli v trezorju urada, drugi pa je bil poslan v kabinet finančnega ministra Andreja Bajuka.

Kriminalisti so potem svoje ugotovitve zapisali v kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti. Po podatkih Dnevnika so kriminalisti ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu poslali že 21. decembra leta 2005. Tožilstvo bi tako moralo znotraj kroga zabeleženih oseb osredotočiti preiskovalna dejanja na najbolj sumljivo osebo.

PREBERITE ŠE: Janša: Država varuje državljane pred svinjarijami | VIDEO: Kmalu ovadbe zoper Zidarja in Penka

Novinarji časopisa so želeli zadevo preveriti tako pri ministru Andreju Bajuku kot pri ljubljanskem sodišču, vendar odgovorov niso dobili. Poklicali pa so Boštjana Penka, ki jim je dejal, da je imel takrat v delu zadevo Socius. ˝Kriminalisti so me obvestili, da je prišlo do izdaje uradne tajnosti in da so že podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo,˝ pojasnjuje Penko in dodaja, da se mu je zdelo nenavadno, da sum pelje samo v smeri ene osebe. ˝Ker je bila zadeva neposredno povezana z zadevo Socius, sem pisno predlagal, da se mi dodeli v reševanje. Vendar je bil moj predlog zavrnjen,˝ je še dejal Penko. Slednji je nato razložil, da je to zadevo javno izpostavil zato, ker ne držijo navedbe generalne državne tožilke Barbare Brezigar, da smo pred zakonom vsi enaki. Poleg tega pa naj bi zadeva pokazala tudi, da primer za vodstvo tožilstva ni bil tako pomemben, da bi ga obravnavala posebna tožilska skupina. To pa ne drži za primer Penko, ki naj bi ga obravnavala prav ta skupina.