Trije pitbuli, last Belokranjca Mihe Š., so 12. septembra 2017 napadli njegovo 71-letno mamo, ki jih je hotela nahraniti. Poškodbam je še isti dan podlegla v novomeški bolnišnici. Niti dva meseca kasneje, 3. novembra, so policisti obravnavali nov pasji napad, tokrat v Hrastniku. Žrtev, takrat 64-letni Marjan V., je k sreči preživel, toda posledice so mu ostale. Lastnik staffordshirskega terierja Kristan Rešetar je zaradi povzročitve splošne nevarnosti včeraj sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča.

Foto: D. M. Kristan Rešetar Šokiral lastnega odvetnika

Na predobravnavnem naroku je krivdo zanikal, na začetku petkove tretje glavne obravnave, torej sredi sojenja, pa presenetil vse, tudi svojega zagovornika, odvetnika Roberta Čebularja: "Rad bi priznal. Če bi bil postavljen boks, se to ne bi zgodilo, za kar sem najbolj kriv jaz. Res mi je zelo žal."

Po obtožnici, ki jo zastopa okrožna tožilka Helena Zobec Dolanc, je Rešetar tisti petek pred dobrimi osmimi leti zaupal psa v materino varstvo. Okrog drevesa ga je privezala z verigo, ki pa ni bila dovolj debela za njegovo težo. Ob njegovem zaganjanju se je pretrgala in prosto se je sprehajal po dvorišču, ki ni bilo v celoti ograjeno.

Nekaj pred četrto popoldne je mimo prišel Marjan V. s hčerinim psom. Stafford se je zagnal najprej vanj in nato v Marjana, ki je padel na tla, pasji zobje pa so ga trgali.

Za udarce z vejo se ni zmenil

Vprašanje je, kako bi se končalo, če ne bi posredoval mimoidoči Sergej Z., junak te zgodbe. Podivjanega psa je udaril z vejo, kar pa je bilo povsem brez haska, zato je stekel v avto po kladivo. Po dveh udarcih se je žival umaknila, bila pa še vedno napadalna. Takrat se je mimo pripeljal Aleš Z. in psa z avtom rinil stran, pri čemer pa mu je ta z zobmi uničil dve pnevmatiki. Nazadnje ga je ustrelil policist.

Seznam Marjanovih poškodb je dolg: ugrizi na rokah in prstih, odprt zlom na sredincu, zdrobljen zlom in izpad spodnjega dela nadlahtnice s posledičnim propadom dela kosti na spodnjem delu desne podlahti ter v desnem zapestju. Desnica je bila trajno oslabljena, levica v manjši meri.

Tema, sirene in injekcije

Na sodišču Marjan ni pričal, saj je pred dobrimi tremi tedni, konec novembra, umrl po hudi bolezni, v preiskavi pa je po poročanju Dnevnika povedal: "Lajal in renčal je na vrtu, potem sem ga nenadoma zagledal sredi ceste. Zadrl sem se nanj in videl sem, da je počepnil. Potem pa je napadel, najprej mojega psa, ki sem ga spustil in napodil domov. Nato je skočil name. Zagrabil sem ga za vrat, da bi ga zadušil, a ga nisem mogel dobro prijeti. Začel me je gristi po rokah in padel sem na kolena. Še vedno me je grizel. Potem je prišel nekdo in mi pomagal. Od tistega trenutka se spomnim samo še teme, pa siren, injekcije, da so okoli mene hodili reševalci."

Prav tako obtožena Mojca Rešetar, ki pa je krivdo priznala na predobravnavnem naroku in bila obsojena na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, ter sin Kristan sta Marjanu leta 2022 izplačala 30.000 evrov odškodnine.

Pes napadal že prej

Ker je Rešetar včeraj priznal krivdo, se je postopek končal. Če ne bi priznal, bi tožilka zahtevala zaporno kazen – najvišja zagrožena je pet let – tako pa je predlagala veliko nižjo. Čeprav so bile posledice napada njegovega psa hude poškodbe, je upoštevala časovno oddaljenost dogodka in dosedanjo neobsojenost: "Njegova mati je sicer povedala, da je bil zaradi psa v preteklosti kaznovan s 400 evri globe, kar pa je očitno že izbrisano iz prekrškovne evidence. Predlagam deset mesecev zapora, ki naj ga odsluži z delom v splošno korist."

Zagovornik Čebular se je zavzel za še blažjo kazen: "Senat se je lahko prepričal v iskrenost obdolženčevega obžalovanja. Nikdar ni bežal od odgovornosti in je že pred leti poravnal škodo. Predlagam opozorilno sankcijo (pogojno kazen, op. a.) in oprostitev stroškov postopka, ker ga še vedno bremeni posojilo, ki ga je moral vzeti za plačilo odškodnine."

Stroškov postopka le ni bil oproščen

Sodnica Kristina Janjac-Otorepec je sledila tožilki in Rešetarju izrekla 10 mesecev zapora, ki ga bo odslužil tako, da bo za vsak dan dve uri delal v splošno korist. Plačati bo moral tudi stroške postopka, saj da je zaposlen in njegova eksistenca ni ogrožena, kredit pa je nenazadnje posledica kaznivega dejanja.

Če končamo, kjer smo začeli: Miha Š. se je ob priznanju krivde sporazumel za pogojno kazen.