Uvedli bi še možnost 30-urnega delovnega časa, ki bi veljal kot polni delovni čas, kar po trenutni zakonodaji ni mogoče. To je tako imenovan štiridnevni delovnik, predlagali pa bodo še dodatek za sobotno delo, koliko bi znašal, pa bodo prepustili dogovoru med sindikati in delodajalci.

Evropska zakonodaja predvideva še, da bodo delavci lahko zahtevali ustreznejšo zaposlitev (na primer za nedoločen čas namesto določenega časa ali dela na avtorski pogodbi), delodajalec pa se bo moral do tega opredeliti, ne bo pa mu treba delavca dejansko zaposliti. Delavec bo lahko po istem kopitu zahteval še fleksibilnejšo ureditev delovnega časa.

Če dogovora med sindikati in delodajalci ne bo, sprememb, ki jih ne zahteva evropska zakonodaja, v tem sklopu sprememb ne bo. Pogajanja glede obvezne božičnice na primer še potekajo in ne bodo končana letos.

Prihaja nova pokojninska reforma

Prihodnje leto nas čaka pokojninska reforma. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je ob tem napovedal, da je ključni cilj dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne. Cilji vlade so, da se pokojninska doba ne podaljšuje nad 40 let, če bo to vendarle potrebno, pa bo zagotovljeno daljše prehodno obdobje. Cilj ministrstva je tudi, da pokojnina znaša 70 odstotkov plače, kakršno je zaposleni prejemal pred upokojitvijo. Pokojninska reforma bi začela veljati leta 2024, okvir pa je, da pokojninski sistem ne sme stati več kot 14 odstotkov BDP.

Kako bomo ob vse večjem številu upokojencev, staranju družbe še zvišali pokojnine? Zelo verjetno je odgovor v višjih prispevkih. Prav tako bo najbrž uvedeno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo kot prispevek plačevalo od plače, da bi se podobno kot z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem obremenilo tudi upokojence, ni predvideno. Po besedah kandidata za ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca bo treba za ta namen zagotoviti 350 milijonov evrov. Če bi prispevek plačevali le zaposleni in samozaposleni, to pomeni, da bi moral za to zavarovanje vsak povprečno plačati 32 evrov na mesec ali 384 evrov na leto.

Luka Mesec je dejal, da se bomo morali kot družba pogovoriti o tem, kakšne javne storitve pričakujemo in koliko smo pripravljeni za njih plačati, kar pomeni, da se bo treba pogovoriti o višjih prispevkih.

Ob tem nas čaka še reforma zdravstva, ki bi ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zavarovanja prav tako obremenila plače. Zdaj vsak minister pripravlja svoje rešitve, potem pa se bodo na vladi usedli in poskusili v sklopu davčne reforme najti rešitve.

Nujno je potrebno ukrepati tudi na področju socialnega dela, saj se sistem podira, Mesec je poudaril, da je delo težko in slabo plačano, ljudje zaradi tega odhajajo, težke primere pa morajo reševati ljudje s premalo izkušnjami.

Za stanovanja sto milijonov evrov poceni posojil

Na stanovanjskem področju je ena od idej, da se zviša minimalna dolžina najemne pogodbe na primer na tri leta, sicer se najemniki ne splača boriti za svoje pravice, saj mu, preden mu jih sodišče prizna, že trikrat preseli. Ideja na stanovanjskem področju je, da bi država za gradnjo najemnih stanovanj vsako leto zagotovila sto milijonov povratnih sredstev, torej posojila po enoodstotni obrestni meri. Ne dolgi rok stroški financiranja zelo vplivajo na strošek gradnje in če jih znižaš, so lahko najemnine nižje.

Stanovanjski sklad je v desetih letih dobil 20 milijonov evrov, toliko v enem mesecu namenimo za ceste, je dejal Maljevac. To je sicer precej razumljivo, saj je v preteklosti državni stanovanjski sklad skoraj izključno gradil za trg, povedano po domače, stanovanja je zgradil in z dobičkom prodal.

dezurni@styria-media.si