V zadnjem času se je povečalo število dvomljivih ponudnikov ugodnih posojil, ugotavljajo na tržnem inšpektoratu. Ta je pristojen za nadzor nad posojilodajalci, ki ne spadajo v bančni sektor. Na nas se je namreč obrnil bralec, ki opozarja, da eno od podjetij za pet tisoč evrov posojila zahteva pet tisočakov obresti. Druga bralka dodaja, da tako izkoriščajo ljudi v stiski, ki na banki ne dobijo kredita.

Povpraševanja je več, a ...

Na spletu smo poiskali nekaj ponudnikov predvsem hitrih gotovinskih kreditov, a večina z nami ni želela govoriti. Eden od redkih je bil Goran Mitrović, direktor Skupine 8, ki pravi, da imajo v krizi sicer več povpraševanja po kreditih, vendar jih manj odobrijo: “Stranke ne izpolnjujejo pogojev, največkrat zato, ker imajo premajhne prihodke.” Njegovo podjetje ponuja posojila v višini 500 ali tisoč evrov. Če si stranka izposodi tisočaka, najprej plačuje 30,50 evra obresti na mesec, po šestih mesecih pa mora plačati glavnico. To pomeni, da posojilo preplača za 183 evrov oziroma za 18 odstotkov. “To je celoten strošek, ni nobenih stroškov odobritve, ki jih nekateri drugi skrivajo,” dodaja. Ljudem svetuje, naj pogodbo pred podpisom preberejo in izračunajo, koliko bodo morali vrniti.

Prijavite na inšpektorat

Tudi Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, opozarja, naj bodo potrošniki pozorni in naj preverijo pogoje, pod katerimi ponudniki ponujajo posojila: “Večkrat se zgodi, da je na pogodbi zapisan en znesek, potrošniki pa dobijo manjšega.” Zato svetuje, naj nikoli ne podpišejo neizpolnjenih obrazcev ali drugih dokumentov. Tiste, ki so postali žrtve oderuštva, poziva, naj jim posredujejo čim več natančnih podatkov: “Prijav imamo malo, ljudje se bojijo in so ustrahovani, mi pa potrebujemo pogodbe, ki so jih podpisali.” Čeprav je po njenem mnenju mogoče domnevati, da zaradi krize vse več ljudi išče posojila pri takih ponudnikih, nimajo več prijav kot po navadi. Na podlagi prijav potrošnikov so letos na ljubljanski enoti obravnavali 13 posojilodajalcev, na lastno pobudo pa osem. V povprečju je v Sloveniji od 15 do 20 prijav na leto.

“Število prijav ni odraz dejanskega stanja,” meni, zato morajo inšpektorji spremljati oglase in sporočila ter na podlagi teh izvajati nadzor. Njihove dokazne postopke pa otežujejo tudi posojilodajalci. Teh sicer ni več kot prej, zato pa spreminjajo način dela, sedeže družb in ustanavljajo nove družbe z istimi ustanovitelji, pojasnjuje glavna tržna 
inšpektorica.