Glede ugibanj o tem, ali bo Slovenija potrebovala mednarodno finančno pomoč, je mnenje ECB podobno temu, kar je ta teden povedala tudi misija Mednarodnega denarnega sklada, ki je končala redni jesenski obisk v Sloveniji. "Slovenija ima vse potenciale za to, da pride sama iz teh nevarnih voda, vendar mora dejansko storiti vseh pet ukrepov," je povedal Janša, ki se je z Draghijem sestal po seji sveta ECB.

Slovenija mora urediti javne finance in znižati proračunski primanjkljaj, je povedal Janša in spomnil, da je vlada danes sprejela predlog proračunov za leti 2013 in 2014 ter jih poslala v DZ. Stabilizirati moramo tudi bančni sistem. "Parlament je včeraj sprejel ustrezen zakon in do konca leta, če ne bo kakšnega nagajanja, bo ta sistem operativen," je dejal.

Na vprašanje, koliko denarja bo morala država prihodnje leto nameniti za dokapitalizacije državnih bank in kako bi to lahko vplivalo na primanjkljaj, je Janša dejal, da te napovedi v tem trenutku ni možno dati.

"Lahko samo špekuliramo, tega pa ne želim. Najprej mora mehanizem, ki je bil v sredo potrjen v DZ, začeti delovati in ko bomo očistili bilance, bomo videli, kakšno je dejansko stanje," je povedal premier in dejal, da bo treba sredstva za dokapitalizacije, če bodo nujna, pridobiti s privatizacijo.

Prestrukturiranje gospodarstva

Resno moramo pristopiti tudi k prestrukturiranju državnega dela slovenskega gospodarstva. "Zato je bil ustanovljen Slovenski državni holding. To je tudi instrument, preko katerega bo možno izvesti nadaljnjo transparentno, pregledno privatizacijo tega premoženja," je povedal predsednik vlade.

Do konca leta moramo sprejeti tudi reformi trga dela in pokojninskega sistema. "Vseh teh pet ukrepov Slovenijo zagotovo pripelje v varne vode, kjer bo naprej možno pluti z lastnimi jadri in brez strahu, da se bo kriza v Sloveniji nadaljevala," je povedal premier.

Na Brdu pri Kranju je danes zasedal svet ECB, ki dvakrat letno zaseda izven Frankfurta, kjer je sedež osrednje denarne ustanove v območju evra. Na današnjem zasedanju niso sprejeli pomembnejših odločitev. Ključna obrestna mera za območje evra je tako ostala na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka.