"Mislim, da do take proslave z državno udeležbo sploh ne bi smelo priti. Ne smemo proslavljati hkrati vrednot osamosvojitve in vrednot, simbolov, namenov in sistemov bivše nedemokratične države, še posebej ne, ker so bile to vrednote in nameni agresorske JLA," je v pismu predsedniku Borutu Pahorju zapisal evropski poslanec in predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Pahor je namreč privolili, da bo častni pokrovitelj in glavni govornik na proslavi ob 50. obletinici ustanovitve Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije. Peterle opozarja, da je bila podsistem JLA, ki je služila totalitarni oblasti komunistične Jugoslavije, saj ga kot predsednika vlade ni nihče obvestil, ko so jo pred nameravano osamosvojitvijo razorožili, saj je bila "poslušna ukazom Beograda".

Proslavljamo lahko 28 let od konca teritorialne obrambe

Ukaz o razorožitvi je bil izdan 15. maja 1990, izveden pa naslednji dan. "Zame pomeni 16. 5. 1990 de facto konec TO SRS. Kaj lahko še stori vojska (obramba), ki je predala orožje?! Na pot osamosvojitve smo se odpravili praznih rok. TO SRS je sodelovala v preddejanju agresije na Slovenijo. Predaja orožja ni bil zgolj tehnična, ampak v bistvu politična zadeva. ... Izvedena je bila proti osamosvojitvi Slovenije. Zato se lahko letos spominjamo 28-letnice neslavnega konca TO SRS," opozarja Peterle in pravi, da je smiselno proslavljati to, kar se je zgodilo po tem, torej dogodke, ki so pod formalnim imenovm teritorialne obrambe oziroma delovnimi naslovi, ki so preko Manevrske strukture narodne zaščite pripeljali do prave in oborožene slovenske vojske.

"Na postroju v Kočevski Reki 17.12.1990 ni stala Beogradu poslušna TO generala Hočevarja. V zavarovanje osamosvojitve in demokratizacije so tam stali ljudje, večinoma prostovoljci, zavezani demokratični volji slovenskega naroda in lojalni novi demokratični oblasti. Zato je takrat zadišalo po slovenski vojski, ki ni služila centrom moči zunaj Slovenije, niti ideologiji, ampak slovenski domovini in našim skupnim ciljem," opozarja Peterle. "Res so tam stali in se kasneje bojevali, hvala Bogu, isti ljudje, saj drugih nismo imeli. To je dejstvo, vendar ni argument za kontinuiteto - šlo je za različne namene in cilje. To ni bila več pomožna formacija JLA, to je bila slovenska vojska," je še zapisal.

Pahor je več mesecev tehtal, nato pa ...

Pahor je v odgovoru zapisal, da ga je za sodelovanje zaprosila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in da si je za odgovor vzel več mesecev časa, saj je želel presoditi, "ali je prav ali narobe, da praznujemo samo ustanovitev teritorialne obrambe", saj bi utegnilo biti sporno, "ali je prav, da se praznuje tudi njena ustanovitev leta 1968, ki ni imela opravka z vrednotami in cilji slovenske osamosvojitve".

"Ugotovil sem, da se mnogi pripadniki teritorialne obrambe v času osamosvojitve čudijo vprašanju, zakaj ne bi praznovali tudi njene ustanovitve, še zlasti, ker smo jo praznovali tudi po demokratičnih volitvah in bi mojo zavrnitev sodelovanja šteli kot nečastno," je zapisal Pahor. "Upoštevati je namreč potrebno, da so bile v letih 1990 in 1991 še pred začetkom osamosvojitvene vojne, izvedene pomembne spremembe v teritorialne obrambi. Toda res je, da te spremembe sploh ne bile mogoče, če v osnovi teritorialne obrambe sploh ne bi bilo". 

Proslava brez rdeče zvezde?

Je pa veterane prosil, naj razmislijo o tem, kakšne zastave bodo prinesli. "Prav tako sem Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo prosil, naj premislijo glede simbolov, ki jih utegnejo uporabiti za obeležitev te obletnice. Zame ni dvoma, da sodijo tja edino le simboli slovenske države," je še dodal Pahor.

Fotografija je simbolna. 

dezurni@zurnal24.si