Podpisniki peticije v podporo izbrisanim s prvopodpisano Mileno Zupančič podpirajo "odločenost notranje ministrice Katarine Kresal, da dosledno izdaja dopolnilne odločbe". "Celo po tistem, ko je ustavno sodišče v dveh odločbah razsodilo, da je bil izbris nezakonit in da je treba krivico tako tudi popraviti, se še kar nadaljuje sovražna, populistična gonja," so zapisali v peticiji.

Po mnenju več kot sto podpisnikov peticije skušajo izbrisane prikazati kot "bivše pripadnike agresorske vojske, čeprav jih je po dostopnih podatkih zelo majhen del pripadal bivši JLA". "Med izbrisanimi je bilo okoli pet tisoč otrok, 10 tisoč žensk in celo več tisoč oseb slovenske narodnosti. Vsi so na mah izgubili nekatere socialne pravice, niso si mogli urediti osnovnih dokumentov za normalno življenje, mnogi so ostali brez dela ali so morali zaradi tega zapustiti Slovenijo."

Med podpisniki peticije so med drugimi pesnica Svetlana Makarovič, pravnica Alenka Šelih, publicistka in raziskovalka Spomenka Hribar, publicistka Manca Košir, Helena Drnovšek Zorko z ministrstva za zunanje zadeve, pesnik Ciril Zlobec, bivši predsednik republike Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Janković in evropska poslanka Mojca Drčar Murko.

Odškodnine
Predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS Dragutin Mate je medtem ponovil prepričanje, da bo izdajanje odločb imelo velike materialne posledice. Kot je dejal, je bila prva odškodnina dosojena Aleksandru Todoroviću, in sicer v višini 17 tisoč evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi znašala "krepko čez 50 tisoč evrov". Če bi vsak dobil najmanj toliko, kot je bilo dosojeno Todoroviću, pridemo hitro do zneska 1,5 milijarde, to pa je nekajkrat več, kot se v državi namenja za socialne transferje, opozarja Mate.

Podpisniki peticije so prepričani, da gre pri navajanju številk o odškodninah, ki naj bi jih prejeli izbrisani, za strašenje javnosti, čeprav odškodnine niso povezane z izdajanjem dopolnilnih odločb.