Pri petju pacienti namreč uporabljajo drug del možganov kot pri govorjenju. Če je po kapi središče za govor poškodovano, se lahko naučijo uporabljati središče za petje.  

Znanstveniki so to odkritje predstavili na letnem srečanju ameriškega združenja za napredek znanosti v San Diegu, je poročal BBC.

Poskusi so pokazali, kako se možgani odzivajo na to "zvočno terapijo". Terapija je sicer že priznana kot zdravstvena tehnika. Znanstveniki so jo prvič uporabili potem, ko so odkrili, da so lahko pacienti z možganskimi okvarami, zaradi katerih niso mogli govoriti, še vedno lahko peli.

Vodja znanstvenikov Gottfried Schlaug je pojasnil, da je to prva raziskava, ki je združila terapijo in slikanje možganov – "da bi pokazala, kaj se dogaja v možganih", medtem ko se pacienti učijo peti besede.

Tvorjenje povezav
Večina povezav med deli možganov, ki nadzirajo gibe in sluh, je na levi strani. "Podobne obstajajo tudi na desni strani. Zaradi nekega še neznanega vzroka pa nima toliko povezav kot leva, zato se leva stran bolj uporablja za govor," je povedal Schlaug. "Če si poškodujete levo stran, ima desna stran težave, da prevzame njeno vlogo."

Ko poskušajo pacienti besede zapeti, se povezave začnejo tvoriti tudi na desni strani možganov. Tako so se že po eni terapiji pacienti, ki niso zmogli govoriti razumljivih besed, naučili reči "Žejen sem." tako, da je vsak zlog posebej povezal z melodijo.

Paciente prav tako vzpodbujajo, da si pri petju pomagajo s ploskanjem. Po Schlaugovih besedah ploskanje deluje kot "notranji metronom", kar terapijo naredi še bolj učinkovito.

"Glasba lahko postane alternativno sredstvo za vzpodbuditev delovanja dela možganov, ki sicer niso vzpodbujeni," je še dejal Schlaug.