Pezdir & Co. boljši od politike

Foto: Žurnal24 (Foto: Dejan Mijovič)
Abanka, NKBM in Banka Celje so komitentom že vrnile denar; NLB naj bi začela vračati danes. Kar ni uspelo politiki, je uspelo nam državljanom, zadovoljno ugotavlja Rado Pezdir.
Oglej si celoten članek

Najprej so bili na tapeti elektrodistributerji, ki so klonili pod pritiskom ekonomista Rada Pezdirja in njegovega Društva za vračilo preplačane elektrike. Nato se je društvo preimenovalo v Društvo za pravno državo, pod taktirko Pezdirja pa že v prvem mesecu delovanja doseglo nov uspeh: banke so komitentom vrnile nadomestila za dvige gotovine na bančnih avtomatih drugih bank, opravljene med februarjem in novembrom 2006.

Dobro je, da smo prisilili dva kartela, da sta pokleknila. Tega politika ni zmogla, mi, navadni državljani in državljanke, pa smo.
 

Točna vsota še vedno neznanka
Točneje: Abanka, NKBM in Banka Celje so denar že vrnile, NLB naj bi to storila danes. NKBM je sicer na vrhovno sodišče vložila revizijo, a odločitve še ni prejela. Zaradi pričakovane dolgotrajnosti postopka so se raje odločili za vrnitev denarja. Konkretna vsota, ki so jo banke vrnile, pa še vedno ni znana. Ocene se gibljejo med 15 in 25 milijoni evrov.

Politika ni zmogla, Pezdir je
"Sem zadovoljen, ker je tokrat zadeva malo bolj nagrajena. Regulatorja smo pripravili do tega, da se izjasni, kar nam v primeru elektrokartela ni uspelo. Priznali so napake in obljubili, da bodo poskušali korigirati zadevo. Še vedno pa čakamo na regulatorja, ki bo nekoč rekel: 'Zahtevam glave!' Dobro je, da smo prisilili dva kartela, da sta pokleknila. Tega politika ni zmogla, mi, navadni državljani in državljanke, pa smo," nam je danes dejal Rado Pezdir.

 

NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje so 20. februarja 2006 uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke, ki je bil pri vseh enak – 33 evrskih centov. Urad za varstvo konkurence je presodil, da so ravnale usklajeno. Letos mu je pritrdila tudi sodba vrhovnega sodišča.

Na njegov poziv k ureditvi razmer so pred dnevi v Banki Slovenije odgovorili, da nimajo osnove za ukrepanje in da se postavlja vprašanje, ali je sedanja ureditev res primerna. Kot pravi Pezdir, so v odzivu zapisali, da skrbijo za stabilnost bančnega sistema, "kar pomeni, da se dobro zavedajo, da je krivda za nastanek bančnega kartela tudi na njihovi strani". "Z zavezujočo izjavo, da bodo poskušali spremeniti obstoječi sistem, to jasno potrjujejo."

"Lastnih vrst ne bodo prečistili"
Banko Slovenije je pozval še k sankcioniranju tistih, ki so dopustili tovrstne anomalije, a danes na vprašanje, ali pričakuje, da bodo nekateri resnično kaznovani, odgovarja: "Realno gledano mislim, da ne. Zelo dvomim, da bodo kaj storili, predvsem zato, ker nočejo prečistiti lastnih vrst. Jasno pa je, da je civilna iniciativa tokrat dosegla vsaj toliko, da se je regulator stresel in obljubil, da bo nastali položaj rešil v okviru Evropskih centralnih bank, kar se mi zdi močna zaveza."

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.