V nadaljevanju preberite:

• Voznik Vojko Marinč je na ozki cesti zdrsnil po prebrižini, ker naj bi ga zaslepile luči nasproti vozečega avta.
• V krvi je imel dobrega 1,6 promila alkohola.
• Sojenje se je začelo po skoraj desetih letih.

"Z bratoma smo bili kot triperesna deteljica," je Boštjan Marinč iz Rovt blizu Zaplane včeraj razlagal na ljubljanskem okrožnem sodišču. Toda en list se je na žalost usul z deteljice. Matevža Marinča ni več. Umrl je v prometni nesreči, ki jo je povzročil tretji brat, Vojko Marinč. Grozi mu 12 let zapora.

Žalostno za celo družino je, da se je tragedija pripetila že 24. oktobra 2016, sojenje pa se je začelo šele marca letos, po skoraj devetih letih in pol. Naši sodni mlini pač meljejo po polževo.

Prevrnil se je na streho in spet na kolesa

Tožilstvo očita 67-letnemu Vojku, da se je na usodni ponedeljek skupaj z Matevžem namenil iz domačega Petkovca v logaški občini proti Zaplani nad Vrhniko, v vasi Prezid pa zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zapeljal na travnik in zdrsnil po pobočju. Najprej je trčil v leseni nosilec električnega pastirja ter zatem v drevo.

Škoda roomster se je prevrnila na streho in spet na kolesa. Vojko naj bi še naprej vozil po travnatem pobočju in pri tem za seboj vlekel žico električnega pastirja skupaj s količki, ter obstal na ravnini. V krvi naj bi imel prek 1,6 promila alkohola.

Po ta kratkem še pivo

Vojko, ki ga zastopa odvetnik Timon Hren, je že na prejšnji obravnavi obžaloval nesrečo, ta je zaznamovala celo družino. Z obema bratoma je bil globoko povezan, kot je pojasnil, so drug drugemu pomagali graditi hiše. 

Pojasnil je, da ga je na ozkem nepreglednem delu ceste zaslepil snop luči naproti vozečega avta, zato je izgubil orientacijo in se znašel na bankini. Alkoholiziranosti ni zanikal, pri Matevžu naj bi popil enega "ta kratkega", okrog enih pa sta se odpravila na Medvedje Brdo, da se dogovorita za les. Po svojih besedah je v gosteh spil pivo ali dva, "saj veste, kako je, ko vam domači ponudijo": "Tistega dne zaradi kroničnih težav in slabega počutja nisem pojedel skoraj ničesar. Ob tem sem preživel še možgansko kap in alkohol je imel močnejši in histeričen učinek, kot bi ga imel sicer. Nisem pa se zavedal, da bi bila moja sposobnost vožnje tako zmanjšana, prepričan sem bil, da bom varno prepeljal kratko pot do doma."

Obsedel v povsem nenaravni drži

Pred sodnico Kristino Janjac-Otorepec se je včeraj zvrstila kopica prič. Prvi je do škode prišel Norman O. iz Prezida, ki bratov ni poznal, ker je, kot je povedal, priseljenec: "Starejša soseda me je klicala, da je na njenem travniku avto. Pogledal sem skozi okno in res je stal tam, s prižganimi lučmi in ugasnjenim motorjem. Ko sem prišel tja, je Vojko stal zraven, povsem miren, verjetno v šoku. Pogledal sem v škodo in zagledal sopotnika v sključeni, povsem nenaravni drži. Hotel sem mu pomagati, pa je bilo jasno, da ni česa storiti."

V preiskavi leta 2017 je bil njegov spomin bolj svež: "Glava mu je bingljala, iz ust pa molel otečen jezik. Očitno ni bilo več povezave s hrbtenico. Poklical sem 112. Ne vem pa, če je bil pripet ali ne. Ne spomnim se, da bi ga jaz odpel."

Do ceste je bil včeraj precej kritičen: "Ozka je, vijugasta in neravna. Če se srečata dva avta, morata praktično ustaviti, da se varno obvozita. Ljudje pa pogosto vozijo prehitro, kot rečem, 'divjajo po vasi'. Poleg tega sem se ravno v četrtek tam peljal s kolesom, dež je bankino izpral do asfalta. Verjamem tudi, da so lahko Vojka zaslepile luči. Na tej cesti se ni umetnost prevrniti.'"

Zdel se mu je bolj zmeden kot vinjen

Čeprav so bili na kraj nesreče klicani tudi reševalci z Vrhnike, je tja še prej prispel dežurni zdravnik iz logaškega zdravstvenega doma Primož B.: "Matevž ni kazal znakov življenja. Vojko je deloval zelo zmedeno, poškodovan pa ni bil. Drugega se ne spomnim."

Tudi on je je več povedal v preiskavi, saj čas briše spomin: "Sopotnik ni dihal in prijel sem ga za glavo, da bi mu sprostil dihalne poti. Takrat sem zagledal izredno hude poškodbe in prenehal z oskrbo. Vojko je imel odrgnine in zadah po alkoholu, a se je meni zdel bolj zmeden kot vinjen."

Po nesreči zgolj postavili prometni znak

Oblikovalec kovin Boštjan Marinč se je dopoldne s starejšima bratoma dobil pri sebi doma: "Rekla sta, da gresta h kolegu zaradi drv. Pili nismo nič, ker v delavnici nikumur ne ponudim alkohola. Ko se je že stemnilo, pa me je klical znanec, če pridem k njemu, in takrat sem na travniku zagledal luči. Policaji so bili že tam, eden je rekel, da se je moj brat verjetno nekomu umikal. Šel sem se poslovit od Matevža, ob strani pa ves čas stal tudi Vojku. Rabil je podporo, da je zdržal vse te pritiske. Družimo se tudi z Matevževimi otroki."

S kritiko ceste ni varčeval niti on: "Katastrofalna je. Po nesreči so tam  postali prometni znak za zožanje, to pa je tudi vse."

Odškodnine ne bodo zahtevali

Matevžev sin in Vojkov nečak Borut je izkoristil pravno dobroto in se pričanju odpovedal, spregovoril pa je njegov brat Igor: "Spomnim se telefonskega klica, bilo je grozno. Vendar živimo skupaj v vasi in z Vojkom se tudi danes razumemo. Se je pa po nesreči zaprl vase in v družbo praktično ne hodi, večinoma se zadržuje doma."

Dodal je, da so se z Igorjem in sestro dogovorili, da zoper strica ne bodo vložili premoženjskopravnega zahtevka, se torej odpovedali odškodnini.