Pri nas je bilo tako po podatkih njihove globalne raziskave lani piratskih 47 odstotkov vse programske opreme.

"Rezultati raziskave kažejo, da se stopnja uporabe nelegalne programske opreme v Sloveniji ne znižuje, zato bo treba vložiti mnogo več truda, da se stanje popravi," je ob tem povedal Rok Koren, pravni svetovalec BSA v Sloveniji. Dodaja, da bo "zniževanje stopnje piratstva programske opreme ne nazadnje koristilo tudi slovenskemu gospodarstvu".

Rezultati voda na njihov mlin
"Nismo seznanjeni z nobeno slovensko raziskavo, ki bi podala realno oceno. S pavšalno oceno o 47 odstotkih nelegalne programske opreme se vsekakor ne moremo strinjati že samo zaradi neprimerne metodologije," nam pove Rok Deželak iz Piratske stranke Slovenije.

"Raziskava je bila strokovno pregledana s strani mnogih uglednih organizacij, ki so točnost raziskave konsistentno ovrgle. BSA uporablja statistično metodologijo, ki rezultate usmerja v že znane odgovore v njim lasten interes in jih zato ne moremo šteti kot neodvisne in strokovne," dodaja.

Zavedajo se, plačali ne bi
Svetovna raziskava javnega mnenja je pokazala močno podporo zaščiti pravic intelektualne lastnine, saj se sedem od 10 vprašanih strinja, da morajo biti izumitelji za svoje stvaritve plačani, s čimer se spodbuja tehnološki razvoj. Preseneča dejstvo, da je bila največja podpora zaščiti pravic intelektualne lastnine izražena na trgih, na katerih je stopnja piratstva najvišja, dodajo pri BSA.

Med izsledki raziskave je zaznati tudi zelo razširjeno zavedanje, da je legalna programska oprema boljša od nelegalne, saj je po mnenju uporabnikov varnejša in zanesljivejša. Težava je v tem, da mnogi uporabniki osebnih računalnikov nimajo ustreznega znanja, da bi ločili med legalnim in nelegalnim početjem, kot je na primer uporaba programske opreme z eno samo kupljeno licenco na več različnih računalnikih ali nalaganje programov z omrežij za izmenjavo datotek P2P, še ugotavljajo pri združenju.