Kazen. “S kolegi smo sedeli na terasi lokala. Na mizah so bili pepelniki, znaka, da je kajenje prepovedano, pa ni bilo,” je opisal naš bralec. Kljub temu je do njih pristopila inšpektorica in oglobila kolega, ki je v tistem trenutku kadil.
Zaman so ji poskušali dopovedati, da niso videli nikakršnega opozorila, da se na terasi ne bi smelo kaditi. “Kako naj bi gostje vedeli, ali terasa ustreza zakonskim določilom ali ne. Takih, ki so na meji, je nešteto. Zakaj se inšpekcija ne izjasni pred odprtjem terase,” je bil besen naš bralec.
Preberite v medijih!
Zaprt prostor. Za zaprt prostor, v katerem se ne sme kaditi, se šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico pripadajočih sten.
Kadilnica. Prostor ne sme biti namenjen prehodu in ne sme presegati več kot 20 odstotkov površine javnega prostora. V kadilnici je prepovedano uživanje hrane in pijače.
“O tem se je v medijih že toliko govorilo, da bi morali vedeti, kje se lahko kadi in kje ne,” se je glasil odgovor inšpektorice. Terasa je bila po njenih besedah neprimerna, saj je imela pokrite več kot pol strehe, bila pa je na notranjem dvorišču. “Vsak gostinec si lahko pravila glede kajenja izmišljuje po svoje, kadarkoli pa lahko pride inšpektor in te kaznuje s 125 evri,” je bil s pojasnili nezadovoljen bralec.
Kršitelj je tudi kadilec
“Spoštovanje prepovedi kajenja mora zagotoviti nosilec gostinske dejavnosti, vendar je kršitelj tudi posameznik, če kadi v prostoru, ki je urejen tako, da se šteje za zaprt prostor,” je pojasnil Anton Perčič z Zdravstvenega inšpektorata RS. To velja, tudi če so v prostoru pepelniki in ni nobenega opozorila o prepovedi kajenja. “Kršitelj lahko v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga ali odločbe o prekršku vloži zahtevo za sodno varstvo, in sicer pri prekrškovnem organu, ki mu je izrekel globo,” je dodal.