Slovensko sodniško društvo je sporočilo, da glede na položaj države zaradi svetovne finančne krize obstaja realna možnost za sklenitev poravnave o zahtevkih sodnikov. "Gre za povsem individualne zahtevke vsakega posameznega sodnika, ki se bo o sklenitvi in obsegu poravnave tudi sam odločal," je sporočila predsednica društva Janja Roblek.

Kljub individualnim tožbam sodnikov pa bo Slovensko sodniško društvo podprlo prizadevanja za iskanje rešitve, ki bo zadovoljila obe stranki v sporu, je Roblekova zapisala v odgovoru na odprto pismo poslanske skupine Zares.

Koalicija načelom za
Poslanci Zares sodelujejo pri današnjem sprejemanju predloga sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodiščih, ki odpravljata že dvakrat ugotovljeno neustavnost plačnega položaja sodnikov v razmerju do funkcionarjev drugih dveh vej oblasti .

"V bližnji preteklosti je nesistemsko reševanje položaja in nagrajevanja sodnikov le-te pahnilo v položaj, ko poklic sodnika ni več privlačen niti za ceno trajnega sodniškega mandata," je v razpravi v državnem zboru poudaril poslanec SD Anton Colarič. Njegova stranka bo zato podprla dvig sodniških plač.

Predlog bodo "najbrž" podprli tudi v Zares. Čeprav dvig podpirajo, jih motijo tožbe pravosodnih funkcionarjev, ki so jih zaradi premalo izplačanih plač v preteklosti vložili ravno v času težke gospodarske krize, je pojasnila Cveta Zalokar Oražem.

Opozicija absolutno proti
V največji opozicijski stranki SDS, pa predlogu "absolutno" nasprotujejo, je v razpravi dejalVinko Gorenak. Kot pravi, v času, ko delavci Mure, Gorenja in Steklarske nove nimajo za preživetje, vlada sodnikom dviguje plače.

Gorenak tudi trdi, da ne držijo navedbe vlade, da predvideno povišanje plač ne bo povečalo obsega sredstev za plače v letu 2010, saj se bo, kot trdi, denimo sodnikom začetnikom, plača zvišala za 28 odstotkov.

Uskladitev zahteva ustavno sodišče
S potrditvijo zvišanja sodniških plač bi poslanci odpravili plačno nesorazmerje med tremi vejami oblasti, ki ga ugotavlja ustavno sodišče. Če bo predlog sprejet, bo sicer zaradi gospodarske krize to nesorazmerje odpravljeno šele drugo leto.

Sodniki bi bili uvrščeni v 47. plačilni razred, temeljno načelo novega zakona pa je po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs "večja fiksnost plač". Predlog sprememb ukinja večino dodatkov k osnovni sodniški plači in zmanjšuje število napredovanj sodnikov.

Kot pravi Krebsova, je dogovor med vlado in sodniki dober. "Uspeli smo zato, ker je vlada sodnikom vrnila in zagotovila položaj, kot ga določa ustava, in ker so sodniki razumeli in spoštovali izhodišče, da se njihove plače v letih 2009 in 2010 ne smejo in ne morejo povečati," je poudarila ministrica. Kot je dodala, pa so uspeli tudi zato, ker so se ves čas usklajevanj zavedali, da "smo našim ljudem dolžni zagotoviti neodvisnega razsodnika".