Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj (Zveza CoS) zahteva umik odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012, poleg tega pa je komisiji za preprečevanje korupcije, računskemu sodišču, vrhovnemu državnemu tožilstvu in poslancem poslala pobudo, naj zagotovijo zakonske in podzakonske predpise, ki bodo omogočili transparentno in odgovorno ravnanje s premoženjem države in lokalnih skupnosti, ne da so del sistemske korupcije.

"Država prodaja premoženje, a v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države ni zapisano, kje te nepremičnine so, kakšno površino imajo, kakšna je trenutna namembnost, kdo jih uporablja," opozarja Bizjak Mlakarjeva in dodaja, da imajo ob tem še "nesramno nizke cene", kot je primer psihiatrične klinike. Naštela je še nekaj primerov, kot je zemljišče v Novi vasi, ki ga prodajajo za 15 tisoč evrov, Gurs pa ga s stavbama na tej parceli ocenjuje na 350 tisoč, parcelo v Ilirski Bistrici, ki jo s tremi stavbami prodajajo za 180 tisoč evrov, pa je Gurs ocenil na skoraj pol milijona.

Po drugi strani pa pravi, da v tem načrtu razkrivajo stvari, ki jih ne bi smeli: "Prodajajo stanovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), s čimer so razkrili lokacije delovanja Sove. To verjetno ni v javnem interesu."

Moti jo tudi, da država neodplačno prenaša premoženje na javne sklade: "Nato pa sporna zakonodaja omogoča, da se ti skladi preoblikujejo v gospodarske družbe, premoženje države pa je nato za vedno izgubljeno." Pravi še, da gre pri takem odloku in uredbi o stvarnem premoženju za osnovo za "plenjenje državnega premoženja".

Janez Posedi, predsednik KSS Pergam, pa je na današnji novinarski konferenci Zveze CoS izpostavil težave z ustanavljanjem državnega holdinga: "Problem je, ker ni cilj holdinga izboljšanje upravljanja državnega premoženja, ampak krpanje javnih financ. Zdaj bodo vse razprodali, začasno zakrpali finančno luknjo, potem pa bo spet vse enako, le brez premoženja bomo ostali." Meni tudi, da tisti, ki upravljajo državno premoženje, za svoje poteze niso nikoli kaznovani, kot na primer poskušajo v Hypo banki, kjer so vložili odškodninske tožbe zoper nekdanje vodilne: "Če bi to naredili v NLB in NKBM, bi bil seznam tistih, ki so na ta račun obogateli, veliko daljši, kot je v Hypu. Poleg tega bi morali zaposliti še 30 sodnikov, da bi vse te primere rešili."