“Znajo pobirati visoko najemnino za grobove, a ne znajo počistiti poti do grobov, da pridemo do svojih pokojnih,” je ob fotografiji s pokopališča Žale žolčno napisal eden od naših bralcev in dodal nekaj izrazov, ki niso najprimernejši za objavo. Preverili smo, kakšen sistem čiščenja snega imajo na osrednjem ljubljanskem pokopališču.
Pravila. Vsak najemnik mora sam skrbeti za urejen videz groba oziroma ga redno vzdrževati, določa 39. člen odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti. To storitev je za plačilo mogoče naročiti tudi na Žalah, a naročila za čiščenje snega s posameznega groba do zdaj niso prejeli.
Deset centimetrov snega
V podjetju Žale na vseh pokopališčih, ki jih upravljajo, zimsko službo izvajajo “sami, s svojimi delavci in mehanizacijo, vse dni, ne glede na delovni ali dela prost dan, 24 ur na dan”. Glavne poti med oddelki, površine pred mrliškimi vežicami in poslovilnimi dvoranami, druge servisne površine ter parkirišča plužijo in jih posipavajo. “Plužimo, ko zapade deset centimetrov snega, saj so poti ozke in onemogočajo uporabo velikih delovnih strojev,” je pojasnil direktor Bojan Lepičnik.
Druge poti le ob pogrebih
Ko so pogrebi, plužijo že, ko zapade nekaj centimetrov snega, saj morajo pogrebi potekati nemoteno. Takrat tudi na vmesnih poteh sneg odstranjujejo z lopatami.
Sicer pa so vmesne poti med grobovi peščene in preozke za uporabo mehanizacije. “Zaradi njihove velike dolžine, ki znaša kar 55 kilometrov, jih čistimo v primeru pogreba, v tisti vrsti, v kateri je pogreb. Tudi drugi upravljalci pokopališč po Sloveniji in Evropi tovrstne poti čistijo le pri pogrebih,” je povedal Lepičnik.