Mišo Jurkovič je dobrih štirideset let delal kot frizer. Po treh desetletjih je umrl njegov šef in posle je prevzela šefova hči. Pri njej je dočakal tudi upokojitev. ˝Potem ko sem odšel v pokoj, pa od te ženske nisem dobil odpravnine,˝ pove Jurkovič. ˝Tako sem šel na sindikat, kjer je tamkajšnji pravnik vložil pritožbo. In v zadnjih treh mesecih mi je res na račun začel prihajati nek denar, a nisem vedel od kod.

Dvorezni meč

V obrti delodajalci pogosto izplačujejo minimalno plačo, ostanek pa dajo delavcu ˝na roko˝. To pa je dvorezni meč, kajti čeprav lahko delavec tako uveljavlja socialne pravice, je na dolgi rok prikrajšan. Pokojnina se mu namreč obračunava glede na minimalno plačo in je posledično – minimalna. Poleg tega veliko obrtnikov povzroča težave z dopusti, pogodbami, nadurami in nagradami, predvsem jubilejnimi.

Pozneje sem izvedel, da mi je ta denar dejansko nakazala bivša delodajalka. Nihče pa mi ne zagotavlja, da bo to trajalo.˝ Njegova zgodba je le ena od mnogih. Delavci, zaposleni pri obrtnikih, namreč spadajo med bolj deprivilegirane v državi.

Kršenja in izkoriščanja
Forto Turk, sekretar sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, pove, da imamo dandanes tri vrste delodajalcev. ˝Najprej so tu tisti, ki so dolgo delali in praviloma spoštujejo delavce. Drugi se držijo minimalnih zahtev. Najtežavnejši pa so mladi obrtniki, ki hočejo hitro priti do denarja. Ti pogosto kršijo pogodbe in izkoriščajo svoje zaposlene,˝ pojasni Turk. Jurkovič je tako padel v zadnjo kategorijo. Delodajalka mu je izplačevala minimalno plačo, ko bi mu morala zadnji dan izplačati odpravnino, pa ni imela dovolj denarja. ˝V tožbo se sicer nismo želeli spustiti, ker je to zadnja instanca, in smo tako sprejeli, da izplačuje mesečno, po obrokih,˝ pojasni Turk. A tudi minimalna plau010Da je prinesla Jurkovič ˝sanjsko˝ pokojnino – 400 evrov.