V Podgradu pri Ilirski Bistrici boste za belo zalivko plačali od pet do 20 evrov, v Ljubljani pa od 25 do 50 evrov, je pokazala naša primerjava cen med naključno izbranimi zobozdravniki koncesionarji.

“Če primerjamo Ljubljano in Prekmurje, ugotovimo, da imamo v Sloveniji na žalost tudi od dva- do trikratno razliko v kupni moči prebivalstva. Temu primerne so tudi cene za doplačila in samoplačniške storitve v zobozdravstvu,” priznavajo v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS).

Prosti trg le navidezen

V ZZS so prepričani, da so storitve v zobozdravstvu pri nas v skladu z veljavnimi direktivami Evropske unije (EU). “V večini držav EU se določajo najnižje cene, sicer pa se te oblikujejo na neki način tržno,” pojasnjujejo.

Željko Valčić, nadzorni zobozdravnik pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa opozarja: “Cene naj bi se oblikovale na prostem trgu, a pri nas je prosti trg le navidezen.”

Pred tremi leti je ZZZS na ministrstvo za zdravje (MZ) podal pobudo za takojšnjo ureditev samoplačniških storitev v zobozdravstvu, da bodo te z ustreznim predpisom omejene tudi navzgor in ne le navzdol, kot so zdaj.

Odgovora o tem, ali in kdaj lahko pričakujemo spremembe, nam z MZ niso sporočili, na ZZS pa poudarjajo, da omejitev zobozdravniške tarife navzgor ni predvidena.

Cene brez regulacije

Cene takšnih storitev ne bi smele biti regulirane, še manj pa je lahko regulirana njihova minimalna cena, pa je kritičen zdravstveni ekonomist Aleš Živkovič.

“Edini razlog za takšno regulacijo, ki jo danes poznamo v Sloveniji, je lahko maksimizacija profita zobozdravnikov, kar pa je na škodo potrošnika oziroma bolnika. V praksi to pomeni, da tudi v konkurenčnih pogojih, ko bi neki zobozdravnik želel ponuditi svojemu bolniku nižjo ceno, tega ne more storiti,” pojasnjuje.

S tem, ko bi cene zdravstvenih storitev prepustili konkurenci, bi to najverjetneje pomenilo nižje cene samoplačniških zobozdravstvenih storitev ob njihovi nespremenjeni ali celo boljši kakovosti, dodaja.

Koncesionar tudi dražji

Sicer pa tudi obisk pri koncesionarju danes ne pomeni nujno cenejše storitve kot pri zasebniku.

Za isto storitev, ki bi jo pri zasebniku plačali samoplačniško, je treba z doplačilom odšteti več, priznava tudi Valčić.

To se dogaja, ker so nekatere pravice kombinirane, torej tako krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot samoplačniške.

In pri določanju višine samoplačniškega dela storitve koncesionarji nimajo omejitev.