Bovec je danes bolj potresno varen kot pred enajstimi leti, prav tako pa bo po prvomajskih praznikih, ko bo obnova trga končana, tudi bolj urejen. Danijel Krivec

Potres leta 1998 v Posočju, z močjo 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici, velja za enega najhujših potresov v novejši slovenski zgodovini, neposredno pa ni zahteval žrtev. Kot je pojasnil župan občine Bovca Danijel Krivec, so kot občina zadovoljni s pristopom do sanacije omenjenega potresa. "Razvojni del sicer ni bil tako dobro realiziran kot je bilo sprva načrtovano," je povedal Krivec in dodal, da je velika večina v potresu poškodovanih objektov sanirana, razen tistih, ki jih je ponovno poškodoval potres 12. julija 2004.

Vodja Državne tehnične pisarne, ki bdi nad popotresno obnovo, Stanislav Beguš je pojasnil, da je bilo v okviru dobrih 100 milijonov evrov popotresnih sredstev 83,24 milijona evrov uporabljenih za gradbeno obrtniško instalacijska dela.

Obnova vredna 100 milijonov evrov
Kot je še pojasnil Beguš, je nepovratnih sredstev v popotresni obnovi za 66 milijonov evrov, dejanskih posojil stanovanjskega sklada je 7,97 milijona, nevračljivih stanovanjskih hipotek je za 3,97 milijona evrov, lastnih sredstev po zakonu je za 2,65 milijona evrov. Vračljivih hipotek na poslovnih objektih je za 569.000 evrov, lastne udeležbe lastnikov je za 1,328 milijona evrov, v Logu pod Mangartom pa je bilo uporabljenih tudi za 458.000 evrov sredstev iz solidarnosti.

"Kakšnih posebnih težav z obnovo ni. Res pa je, da se nekatere stvari ne odvijajo dovolj hitro, ker se posamezni oškodovanci ne odločajo za projektante in izvajalce," je povedal Krivec in dodal, da iščejo inštrument oziroma način, da bi jih pozvali, naj vendarle zaključujejo obnovo.

Velikonočni potres v Posočju je po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni. Posledice tresenja tal, ki neposredno ni zahtevalo žrtev, so bile najhujše na širšem območju Bovca in Kobarida, predvsem v vaseh pod Krnom in Drežniških Ravnah.