Premier Robert Golob je v odzivu na napad v srednji šoli v Murski Soboti za STA navedel, da je takšno nasilje nesprejemljivo in ga najodločneje obsoja. "Šole morajo biti prostor varnosti, zaupanja in spoštovanja. Država bo v okviru svojih odgovornosti storila vse potrebno za zaščito varnosti v šolskem prostoru," je napovedal.

Kot je še dodal v odzivu, ki so ga za STA posredovali iz njegovega kabineta, nas današnji dogodek v Murski Soboti opominja, "da so varnost, spoštovanje in odgovornost temeljne vrednote naše skupnosti in skrb drug za drugega". Premier je izrazil tudi globoko sočutje z žrtvijo in njenimi bližnjimi ter ji zaželel čim hitrejše okrevanje.

Spomnimo

Dijak prvega letnika Srednje zdravstvene šole Murska Sobota je zjutraj z nožem poškodoval dijakinjo četrtega letnika. Osumljenega mladoletnika, starega 15 let, so policisti prijeli nekaj pred 10. uro v okolici šole in ga pridržali. Policisti sicer obravnavajo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Napadena dijakinja ima namreč po dosedanjih podatkih lažje poškodbe.

Okoliščine in motiv dogodka v Murski Soboti še niso znani.

Slovenske šole pa se sicer zadnja leta srečujejo s težavami nasilja v šolah, v večini primerov gre za medvrstniško nasilje, čemur v zadnjih letih več pozornosti namenjajo tako javnost kot strokovne institucije.

Na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba so ustanovili tudi medresorski operativni organ za odzivanje na porast nevarnega, predvsem nasilnega vedenja med otroki in mladostniki. Na prvem sestanku fokalne skupine za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem, ki je bil septembra lani, so udeleženci sklenili, da bodo pripravili oceno stanja in nato postavili prioritete. Predlagali so tudi vzpostavitev urgentne službe po vzoru iz tujine, ki bi takšnim otrokom nudila takojšnjo pomoč. Službe bi v nadaljevanju lahko posegle tudi v otrokovo domače okolje in pomagale družini.

Foto: Sobotainfo.com Srednja zdravstvena šola Murska Sobota V parlamentarnem postopku pa je tudi predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov. Zakon poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanje o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj. Postopki proti mladoletnikom so predvideni kot prednostni, v primeru ponavljanja kaznivih dejanj pa je na primer predvideno daljše dopustno trajanje zavodskih vzgojnih ukrepov.

Po nekaterih raziskavah je žrtev medvrstniškega nasilja že vsak tretji otrok. Na podlagi podatkov za leto 2022 iz večje mednarodne študije, ki jo pri nas izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pa je Slovenija med sodelujočimi državami v prvi tretjini držav po številu učencev, ki pravijo, da so v zadnjih nekaj mesecih sodelovali pri trpinčenju v šoli, bili njegove žrtve, bili žrtve spletnega trpinčenja ali sodelovali v pretepu.

Na strokovnem posvetu, ki so ga jeseni pripravili v Mariboru, pa je bilo od predstavnikov policije slišati, da policijska statistika sicer ne kaže silovitega porasta nasilja med mladimi, a ti podatki ne odražajo nujno realnega stanja, saj obstaja veliko sivo polje, predvsem ko gre za kazniva dejanja, ki se dogajajo preko spleta. Tudi drugi sodelujoči, med njimi strokovni delavci na šolah so opozarjali na porast duševnih stisk mladih in spletnega nasilja, ki pa ga je težje odkriti in se pogosto dogaja zunaj šole.

Foto: Podkast Popolitiki/YouTube robert golob V odmevnih primerih medvrstniškega nasilja, o katerih so v zadnjem času poročali mediji, je šlo večinoma za primere, ko je učenec ali skupina učencev poškodovala drugega učenca, v več primerih so dogodek tudi posneli in ga objavili na spletnih omrežjih.

Spomladi 2021 je odmeval tudi primer, ko so slovenski policisti ob pomoči ameriških varnostnih organov preprečili strelski napad v več javnih ustanovah, ki ga je načrtoval mladi Gorenjec, ki naj bi se želel maščevati sošolcem iz osnovne šole. Sodišče mu je prisodilo pogojno kazen in psihiatrično pomoč.

Po strelskih napadih na šolah, ki so se v zadnjih letih zgodili v državah blizu Slovenije, pa so tudi na slovenskih šolah zaznali več primerov domnevnih groženj. V večini primerov se je izkazalo, da gre za neslano šalo, je pa policija večkrat pojasnila, da se na vsako informacijo resno odzove.

Šole so bile v zadnjem letu dni večkrat sicer tudi tarča lažnih bombnih preplahov.

dezurni@styria-media.si