Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v noči 15. julij letos, ko so se na ulice Istanbula in Ankare, za neuspeli državni udar okrivil svojega nekdanjega zaveznika Fethullah Gülena in njegovo gibanje Hizmet. V bojih je umrlo okoli 300 ljudi, sledile pa so množična odpuščanja v šolstvu, javni upravi, policiji, vojski in aretacije. Gülen je vpletenost zanikal, a oblasti so o odgovornosti gibanja, ki so ga leta 2015 označile za teroristično organizacijo, prepričane.

Pod pogojem anonimnosti so z nami spregovorili trije akademiki – člani Hizmeta – stari 26, 27 in 33 let, ki so v strahu pred skrajnimi ukrepi turških oblasti za mednarodno zaščito zaprosili v Sloveniji. "Dober dan, kako ste?" Pozdrav v slovenščini pri vratih, a kljub temu, da se zavzeto učijo slovensko, smo nadaljevali v angleščini. Vsi trije so visokošolsko izobraženi in kot pravijo sami, nikakor niso bili vpleteni v neuspeli državni udar.

Za aretacijo dovolj že napačne knjige ali bančni račun

"Šlo je za predstavo," je prepričan 33-letnik, ki je v Slovenijo pribežal s svojo ženo in otroki. Tiste noči je tako kot večina preostalih Turkov dogajanju na ulicah sledil le preko medijev in družbenih omrežji.

Do dogodkov, ki so Turčijo spremenili v državo v izrednem stanju, je triintridesetletnik na univerzi Fatih zasedal visoko funkcijo. Slab mesec po državnem udaru so oblasti istanbulsko univerzo, na kateri se je izobraževalo več kot 15.000 študentov, oblasti zaprle. Več kot dva tisoč zaposlenih, za katere je veljalo, da imajo tesne stike z gülenovci oziroma so bili člani gibanja, je izgubilo zaposlitev.

"Svojo službeno SIM kartico sem prelomil in jo vrgel stran, tako da nimam več veliko stikov z njimi. Službene dokumente sem skril. Če bi policisti na cesti preverili moj telefon ali dokumente, bi takoj lahko odkrili, da sem član gibanja Hizmet. Že to bi bilo dovolj za mojo aretacijo in morebitno mučenje," je zaskrbljeno pripovedoval 33-letnik in nadaljeval, da so za "oznako" terorist dovolj že knjige islamskega klerika Fethullah Gülena ali bančni račun na banki Asya, ki so jo oblasti zaprle po neuspelem udaru zaradi povezave z gülenovci.

"Obtoževali so nas, da smo vsi teroristi, a smo samo akademiki"

"Naše življenje se je po neuspelem udaru obrnilo na glavo. Obtoževali so nas, da smo vsi teroristi, a smo samo akademiki. Mi beremo, pišemo, raziskujemo. Nič nismo vedeli, potem pa smo se naenkrat spremenili v teroriste," je izpostavil 27-letnik, ki je do nedavnega dokončeval doktorat in opravljal delo raziskovalca na državni univerzi. Tudi sam je tako kot tisoče drugih ostal brez dela. "Podobno se je zgodilo tudi še s približno 2600 univerzami, izobraževalnimi ustanovami, bolnišnicami in podjetji, ki so jih sumili povezave s Hizmetom," je še dodal sogovornik.

Nedavno poročeni doktorand je prepričan, da vlada v članih gibanja vidi nevarnost zaradi njihovih "demokratičnih idej". Sam se je gibanju Hizmet, ki so ga oblasti leta 2015 razglasile za teroristično organizacijo, pridružil v srednji šoli. Povlekla so ga predavanja in ekskurzije, ki so jih organizirali člani. Na telefonu je pokazal nekaj fotografij s skupnih izletov in nato s prstom kazal koga vse so oblasti že aretirale.

 Kako daleč seže vpliv Turčije?

"Po aretaciji bližnjega prijatelja sem ob enih ponoči začel razmišljati. Ob treh sem se odločil in ob petih sem bil na letališču," je navedel, nekaj svojih prijateljev je posvaril, da naj tudi sami odidejo. A kot pravi sam, so številne v tem času, ko je sam odšel, aretirali. V Slovenijo ga je tako kot 26-letnega srednješolskega učitelja vodila pot preko Makedonije. Od tam sta se odpravila naprej zaradi "težav, ki so se pojavile".

Turški prebežniki v Makedoniji in na Kosovu so namreč zasledili novice, da bodo šole povezane z gülenovci zaprli. To so vzeli kot znak, da so jim tuške oblasti za petami. A pred skupino, ki deluje v več kot 160 državah po svetu, so Turki svarili tudi Slovenijo. Kot je za časnik Dnevnik avgusta potrdila zdaj že nekdanja veleposlanica Serra Kaleli je zunanje ministrstvo opozorila, naj takšnim skupinam ne pustijo delovati v Sloveniji.

Več opozoril mednarodih organizacij zaradi kršenja človekovih pravic

"Aretacije in priprtja v Turčiji so le številke," so mi vsi trije pripovedovali med gledanjem posnetkov nedavnih aretacij novinarjev. Zaradi domnevne povezave z gibanjem je od sredine julija ugasnilo 140 medijev in 29 založniških hiš. Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je v decembrskem poročilu posvarila, da le zaradi domnevnih povezav z gülenovci v zaporu na sojenje čaka približno 80 novinarjev.

"Mislim, da je vsem jasno, kaj se je zgodilo," je malce jezno na mednarodno skupnost pripovedoval 27-letnik in dodal, da Turčija ne upošteva nikakršnih mednarodnih standardov, niti svoje zakonodaje ne. "V tem času je v priporu umrlo več ljudi."

Poročilo, ki ga je dober mesec po neuspelem puču objavila nevladna organizacija Amnesty International, strah sogovornikov pred turškimi organi pregona deloma potrjuje. Omenjena organizacija je namreč zaznala pretepanje in mučenje priprtih ter celo posilstva. Oblasti so pozvali, da naj pri preiskavi neuspelega državnega udara upoštevajo mednarodne človekove pravice.

barbara.erzen@zurnal24.si