Torek. Petrol Energetika Ravne na Koroškem. Petdesetletni delavec dobi sklep o odpovedi delovnega razmerja. 12.55. V garderobi ga, obešenega na radiator, najdeta dva sodelavca. Začneta ga oživljati, pokličeta reševalce. V slovenjgraški bolnišnici je še nekaj časa nezavesten.

	Ko je človek ogrožen, se okrni njegova samopodoba. Odgovornost za dejanje prenese nase, je "luzer". Kriza deluje obratno. Vlado Miheljak, socialni psiholog

Direktorica Mojca Kos je v šoku, ne daje izjav. "Vsi smo še pod vtisom dogodka, počakajmo, da policija opravi svoje delo," pove, ko jo vprašamo o vzrokih za odpoved.

Socialna stiska
Policisti so izključili tujo krivdo, primer na srečo ponesrečenega samomora pa v tem času pri tako depresivnem narodu – nobena skrivnost ni, da smo po številu samomorov v samem vrhu Evropske unije –, kot smo Slovenci, verjetno ni in ne bo osamljen. Ali je socialna stiska že tako drastična, da ljudem ne preostane drugega, kot da si vzamejo življenje?

Osebna travma
"Osebna travma je manjša, če je kriza večja, saj zajame množico, ki tako najde razloge za neuspeh v zunanjih rečeh in je manj okrnjena samopodoba posameznika," je prepričan Vlado Miheljak, predavatelj socialne psihologije. Na drugi strani je na delodajalcih veliko breme, kako najmanj boleče sporočiti novico o odpustu.

"Že vnaprej mora pripraviti delavce na morebitna odpuščanja in jim pomagati pri preusmeritvi oziroma izobrazbi za druga delovna mesta," pravi Tomaž Dimnik z Mojedelo.com, kjer se ukvarjajo s pomočjo pri zaposlitvi.