Svarilo. “Lani sprejeta zakonodaja o izbrisu je nezadostna, saj se osredotoča samo na golo ureditev pravnega statusa izbrisanih in ne zajema vseh kategorij izbrisanih,” opozarja Blaž Kovač iz Amnesty International (AI) Slovenija, ki danes objavlja poročilo o kratenju človekovih pravic po svetu.
Voda. Neformalna naselja naj takoj preskrbijo z vsaj minimalno količino vode. Varnost. Zagotovijo naj varnost v neformalnih romskih naselij, vključno s pravno ureditvijo naselij. Diskriminacija. Zagotovijo naj učinkovita pravna sredstva žrtvam kršitev človekovih pravic.
Brez integracije
Kovač pojasnjuje, da gre za posameznike, ki so v Slovenijo prišli po plebiscitu in pred osamosvojitvijo, otroke izbrisanih, rojenih v tujini, ter sorodnike in dediče izbrisanih. Obveščanje o pravicah okrog 12 tisoč izbrisanih, ki so večinoma v tujini, je na zelo nizki ravni, ocenjuje. “Pridobitev statusa družinskim članom ni olajšana, prav tako niso predvideni nobeni integracijski ukrepi, kot je pomoč pri zaposlovanju in pridobitvi stanovanja. K odpravi krivic bi pomagala odškodnina, ki ni nujno samo denar, ampak tudi davčne in olajšave pri pridobitvi stanovanj,” so prepričani v AI.
Brez pitne vode
“V jugovzhodnem delu države slaba tretjina romskih naselij nima dostopa do pitne vode in jo morajo zajemati pri sosedih, pokopališčih ali higiensko neustreznih potokih,” piše v poročilu AI. Opozarjajo tudi, da Slovenija še vedno nima osrednjega telesa za boj proti diskriminaciji, kar pomeni, da so njene žrtve brez kakršnekoli pravne pomoči.