"Ne razumem, zakaj nas silijo, da kupujemo letalske karte za 400 ali 500 evrov, če pa lahko letimo z nizkocenovniki za 40, 50 evrov," se pritožuje ena izmed profesoric ljubljanske univerze.

"A je vse po črki zakona," odgovarjajo na univerzi, kjer pojasnjujejo, da so leta 2008 izvedli javni razpis za naročanje letalskih kart in med prijavljenimi izbrali ponudnike, ki so ustrezali pogojem.

Problematični javni razpisi
"Javni razpisi so bili narejeni zato, da omogočijo čim širšo konkurenco in najugodnejšo ceno," pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

"Sistem temelji na predpostavki, da vsi v javni upravi krademo, a če želimo privarčevati, ne moremo, ker se je sistem izrodil v iracionalne pogoje," odgovarja profesorica.

Strokovnjaki opozarjajo, da se težave pojavijo, ko so razpisi prirejeni za določene ponudnike ali pa se izbrani ponudniki dogovorijo in kartelno dvigujejo cene storitev.

Šoltes opozarja, da so takšni okvirni sporazumi pravno zavezujoči, zato bi bilo po njegovem mnenju vanje smiselno vključiti klavzule, ki bi omogočile, da bi naročnik na trgu še vedno iskal cenejše storitve.

Če bi jih našel, bi se lahko pri ponudnikih, izbranih na razpisu, najprej pozanimal, ali so pripravljeni storitev opraviti za nižjo ceno, sicer pa izbral nekoga, ki bi bil. Tako se najbrž ne bi dogajalo, da javni uslužbenci zakonito plačujejo dražje karte.