Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude zavrnilo pobudo Elene Pečarič za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona o volitvah predsednika republike v zvezi z delom zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanaša na pošiljanje praznih glasovnic v tujino.

Neustavna pravna praznina v zakonu
Pečaričeva je kot predsedniška kandidatka na zadnjih volitvah izpodbijala peti odstavek 82. člena zakona o volitvah v DZ, ker meni, da ureditev, po kateri lahko Državna volilna komisija (DVK) pošlje v tujino uradne prazne glasovnice, vsebuje neustavno pravno praznino. Po njenem mnenju namreč ne določa, da pošiljanje praznih glasovnic pride v poštev le v primerih, ko volivci, ki živijo v tujini, zaradi krajevne oddaljenosti ne bi mogli pravočasno izvrševati svoje aktivne volilne pravice. Z izpodbijano ureditvijo naj bi bila kršena tudi enakost pasivne volilne pravice kandidatov, saj naj bi imeli medijsko izpostavljeni kandidati prednost.

Vlada zanikala Elenine trditve
V svojem mnenju je vlada navedla, da se prazna glasovnica pošlje v tujino v primeru, ko se oceni, da glasovnica, ki bi vsebovala kandidatne liste, ne bo pravočasno prispela do slovenskega državljana. Zanikala je trditve pobudnice, da je DVK v postopku predsedniških volitev lani pošiljala v tujino uradne prazne glasovnice tudi takrat, ko so bile kandidatne liste že znane.

Ustavno sodišče navaja, da je v 20. členu zakona o volitvah predsednika republike določeno, da glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe zakona o volitvah v DZ. V skladu s prvim in drugim odstavkom 82. člena zakona o volitvah v DZ lahko slovenski državljani v tujini glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali po pošti. Navedeno je možno, če to sporočijo DVK najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja in če država, v kateri prebivajo, tako glasovanje dopušča, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum. Tem volivcem se pošlje glasovnica s priloženo volilno karto.

Glede na roke za vložitev kandidature in dokončnost seznamov kandidatov bi bilo sicer brez izpodbijane določbe mogoče poslati glasovnico volivcu v tujino najprej šele 20 dni pred dnevom glasovanja, kar bi lahko povzročilo, da bi volivec prejel volilno gradivo po pošti v času, ko ne bi bilo več mogoče pravočasno zagotoviti prispetja glasovnice do volilnih organov. S tem bi bilo lahko onemogočeno izvrševanje aktivne volilne pravice tistim slovenskim državljanom, ki prebivajo v zelo oddaljenih krajih, meni sodišče.

Izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati, da je tako nejasna, da pristojni organi ne bi mogli oceniti, kdaj jo je treba uporabiti. Če pa bi bila zaradi uporabe izpodbijane določbe v posameznih primerih ogrožena poštenost volitev, so te kršitve lahko predmet presoje v konkretnih sodnih postopkih, je v odločbi še navedlo ustavno sodišče.