Foto: Rožle Bregar Izak Košir Ko sem šel oddat svoj glas na nedavnih predsedniških volitvah, me je pred voliščem ustavila gospa in me seznanila z možnostjo glasovanja prek elektronske naprave. Končno, sem si mislil, pa so le naredili korak naprej – zakaj bi navsezadnje porabili toliko papirja in šteli glasovnice, ko pa se da vse skupaj poenostaviti in posodobiti ter volitve izvesti elektronsko? Tako kot nam v bankah ni treba več zapravljati časa v dolgih vrstah in lahko račune plačamo prek spleta – elektronizacija nam je olajšala marsikatero opravilo. Torej, da se vrnem na volitve – bil sem prijetno presenečen, gospa pa me je prosila, naj se, ko bom zapuščal volišče, oglasim pri njej in ji povem svoje mnenje, če se bom odločil, da oddam svoj glas elektronsko. Povedala je, da elektronsko glasovanje letos izvajajo prvič – poskusno je bilo, kakor se spomnim (ne držite me za besedo), na voliščih 30 tovrstnih naprav. Moja sicer dolgočasna volilna izkušnja se je tako vsaj malo popestrila – odločim se, da bom svoj glas oddal elektronsko. Hm, čudno – na koncu volišča vidim neki računalniški zaslon, nič ograjen. Neka druga gospa, ki se tam privaja na novo napravo, se prijazno umakne in mi pove, da samo pritisnem številko izbranega kandidata. Pritisnem. In to je to? Kul – preprosto, si mislim. Potem pa šok: “Zdaj samo počakajte, da se natisne list.” Kako, prosim? Ravnokar sem glasoval elektronsko in zdaj se bo natisnil list? Kakšna neumnost, ampak gledam postopek in tiskanje, ki je spominjalo na neke tiskalnike iz 80. let. Natisne se TROSLOJNI papir – zaprt z obeh strani, da se ne vidi, za koga sem glasoval, kar je bilo še bolj čudno, saj je mogoče nastala napaka (prazen list ali, bog ne daj, napačen kandidat). In še tretje neprijetno presenečenje: “Zdaj to oddajte v škatlo z drugimi glasovnicami.” Se šalite? Ne. Skratka, ko bo volilna komisija štela glasovnice, jim bodo delo še otežili, saj bo moral nekdo to “elektronsko” glasovnico odpreti, tako kot neki nadležni račun. “Imate kakšno pripombo na elektronsko glasovanje?” me vpraša gospa zunaj volišča in prijazno ji odvrnem: “Gospa, to ni elektronsko glasovanje in mojo volilno izkušnjo vam je uspelo celo podaljšati. Zdaj sem še prispeval k potrati papirja in uničevanju živcev tistega, ki bo štel glasovnice.” “A veste, da niste edini, ki tako misli?” mi odvrne. A bejžte, no!