Slovenija je prva po kvadratnih metrih veletrgovin na glavo v Evropi in med prvimi na svetu. Prav tako je med prvimi na svetu po kilometrih zgrajenih avtocest. Avtocesto in fakulteto v vsako slovensko vas! Naši politiki pa bi kar naprej gradili, sekali gozd, uničevali najboljšo zemljo, postavljali reklame ob cestah sredi polj, zapirali reke v betonska korita in potočke v podzemne cevi. Pisali smo že, kako bodo z novo potezo kmetijskega ministrstva zmanjšali število divjih živali.
Nekateri mediji pri tem žal premalo pomagajo okolju. Pred leti so vsakodnevno pisali, kako okoljsko škodljive da so sveče. Dokler nismo šli malo računat – in glej ga šmenta, en zelo velik tovornjak na avtocesti naredi približno toliko škode okolju kot vse sveče v Sloveniji!
A življenje je trdoživo. V evropska mesta se vračajo lisice, kune, jazbeci, šakali in se tako dobro skrivajo pred ljudmi, da jih le redko vidimo, pa tudi ljudje jih ne preganjajo več intenzivno. V Evropi marsikatera mesta namenoma uvajajo spremembe, ki koristijo živalim. Posledično je gostota nekaterih živali večja kot v naravnem okolju, pa tudi živijo dalj. Mesta vsaj malo vračajo naravi bogastvo življenja, ki so ga odvzela. Ta trend je v visoko civilizirani Evropi čedalje bolj izrazit in se bo slej ko prej razživel tudi v Sloveniji. Ključno je vračanje velikih živali, zlasti plenilcev: medveda, volka, risa, pa tudi divje mačke, kot to poskušajo na Nizozemskem.
Evropski bizon je v naravi izumrl, ostalo je le 54 živali v živalskih vrtovih, sedaj jih je okoli 3000, manj kot črnih nosorogov. A njihovo število raste in uvajajo jih v čedalje več državah, na primer v Veliki Britaniji. Zakaj ne tudi v Sloveniji? Se še kdo med nami spomni, ko smo v ljubljanskem živalskem vrtu občudovali ogromnega zobra? Koliko let nazaj so živeli v slovenskih gozdovih?
Morda veste, na koliko lokacijah v Evropi so divja goveda in konji? Ste videli kakšno oddajo o okoli 200 divjih konjih blizu Livnega na Hrvaškem?
Živali bi morali učiti, da smo zanje nevarni
Leta 1908 je iz Slovenije izginil zadnji ris kot največja evropska mačka v velikosti mladega leoparda. V Sloveniji smo ponovno uvedli risa leta 1973, žal je bila prva runda preveč v sorodstvu, tako da je bilo potrebno dodati novo. S Hrvaške se je pred 20 leti sam vrnil bober in sedaj živi ob Savi, Krki, Dravi, Sotli, Muri, Kolpi, Lahinji, Dobličici in nekaterih manjših rečicah. Kozoroga smo ponovno naselili leta 1902. Iztrebili smo tudi svizca, a je ponovno naseljen in živi na območju Grintovca, Ojstrice ter še ponekod.
Volkovi se kljub napakam lepo širijo. Recimo moderna napaka je, da ne odstraniš ali kaznuješ divje živali, recimo napadalnega volka, ampak je "nagrajen" z mesom domačih živali. Podobno, ko pride v bližino ljudi. Živali se učijo in prilagajajo in zato jih moramo sistematično vzgajati, da bodo lahko živele hkrati z nami. Če bodo tiste nevzgojene jezile ljudi, tudi onih sobivajočih ne bo več.
Divje svinje kot milijon avtov - še vedno kapljica
Naslednja velika napaka je nekontrolirano širjenje določenih živalskih vrst. Recimo divje svinje, avtohtone v Evropi in Aziji, so se razširile po vsem svetu in ustvarijo toliko izpustov kot milijon avtomobilov, piše prispevek v reviji Global Change Biology. Podobno je z medvedi pri nas, ki jih je približno dvakrat preveč glede na površino in zato ustvarjajo ekološki in živalski problem. Preštevilčne vrste je potrebno tako ali drugače uravnati na znosno mejo.
A prispevek o divjih svinjah je zanimiv tudi po medijski plati: če vse divje svinje po svetu ustvarijo toliko CO2 kot okoli milijon avtomobilov, potem obstoječa milijarda avtomobilov ustvari tisočkrat več izpustov CO2 kot divje svinje, tako v Sloveniji kot na svetu, da o drugih škodljivih učinkih ne govorimo: drugi plini, segrevanje okolja zaradi vrtanja do nafte in tako naprej. Torej je v primerjavi s škodljivostjo transporta zanemarljivo!
Ljubke morilke po naši zaslugi
Tretji velik problem so invazivne vrste, ki izrivajo domače. Primer so vodne želve, ki izrivajo domače sklednice. Če bi imeli primeren zakon o invazivnih živalih, ki bi ne samo dovoljeval vsem, ampak celo s kaznijo nalagal lastnikom, da jih odstranjujejo, ne bi imeli polne obale rdečevratk nekaterih jezer celo v Ljubljani. A logika je kruto preprosta: če ne bomo odstranili invazivnih rdečevratk, bodo rdečevratke odstranile sklednice iz Slovenije. Vrsto lahko iztrebiš z neposrednim izlovom, lahko pa enostavno tako, da ne kontroliraš invazivne vrste. In da ne bo pomote: to ni naravno, ker so rdečevratke vnesli ljudje!
Pa tudi druga logika je preprosta: dokler ne bo mogoče nobenemu ministrstvu dopovedati zgornjega, se bo težko kaj spremenilo. Kdo razume, kako je lahko predstavnik zelenih (ki vsaj na papirju zagovarjajo okolje) v slovenskem ministrstvu nastopal proti referendumu o vodi?
Hvala! Začnimo doma ...
V povzetku: odnos do okolja in živali je v Sloveniji podoben Jekyllu and Hydu: po eni strani masovno uničujemo okolje in živali, tudi z nedavno sprejetimi zakoni kmetijskega ministrstva, po drugi strani pa je Slovenija velika zgodba o uspehu. Zahvala gre vsem okoljevarstvenikom, naravoslovcem, društvom in drugim organizacijam, tudi lovcem, stroki, predvsem pa razširjanju zavesti o varovanju okolja, sobivanju živali in ljudi, torej vsem vam, ki vas ta tema zanima in jo podpirate. Vsi lahko pomagamo in vsi lahko podivjamo svoj vrt, Slovenijo in Evropo!
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
Google plačuje dober dohodek od doma od 4600 do 6200 evrov na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko …
Največja grožnja Planetu Zemlja je ne kontrolirano razmnoževanje človeka, ki za seboj pušča smeti in razdejanje
haha kakšne kozlarije. Srečo imajo avtorji takih pravljic da niso nikomur odgovorni. Bizona bi on rad v naravi a istočasno …