Glede na marčevski Politbarometer je največ podpore izgubila SD, ki bi jo še marca volilo 25 odstotkov vprašanih. Dva odstotka v primerjavi z marcem je izgubila tudi SNS, odstotek pa tudi DeSUS. V primerjavi z marcem je največ pridobila LDS, in sicer pet odstotkov. Pridobili sta tudi NSi in SDS (vsaka po dva odstotka) ter Zares (en odstotek).

Po besedah predstojnika Centra za merjenje javnega mnenja (CJM) Nika Toša je glede NSi mogoče sklepati, da se ji je podpora povečala, ker se je del zaupanja, ki ga je dobila na volitvah v evropski parlament, prenesel v podporo stranki na državni ravni. Glede Zaresa pa ugotavlja, da ji afera z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem ni škodila.

Politični spopad
Odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobiča, da kljub laganju medijem glede svojega lastniškega deleža v Ultri ne odstopi s svojega položaja, ne podpira 48 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jo podpira. 46 odstotkov vprašanih jih meni, da je šlo v omenjeni aferi za politični spopad, 28 odstotkov pa, da je šlo za uveljavljanje moralnih norm.

Statistika o krizi

Ali je gospodarska kriza dosegla dno? 67 odstotkov - Ne 21 odstrotkov  - Da Imate zaradi krize manjši dohodek? 42 odstotkov -  Da 27 odstotkov - Ne 9 odstotkov  - Izgubil sem službo

Vlada izgublja podporo
Podpora vladi sicer še naprej pada, saj je ne podpira 42 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 46 odstotkov vprašanih. Še marca je ni podpiralo 33 odstotkov vprašanih, podpiralo pa jo je 55 odstotkov. Znižuje se tudi povprečna ocena o delu vlade, ki je z 2,82 povprečne ocene v marcu zdrsnila na 2,72 povprečne ocene v juniju.

Takšno gibanje po besedah Toša pomeni, da je zaupanje v vlado sicer še "nad vodo", saj je še vedno več tistih, ki jo podpirajo, kot tistih, ki je ne podpirajo. Se pa meja podpore in nepodpore po pol leta vladanja te vlade po njegovem sorazmerno hitro približujeta. Ob tem je spomnil, da sta se podpora in nepodpora pri vladi Janeza Janše izenačili devet mesecev po nastopu vlade.

Sicer pa javnost še vedno najvišje ocenjuje delo predsednika države, sledijo pa mu predsednik vlade, predsednik državnega zbora, opozicija, koalicija, vlada in državni zbor.