Vrhovno sodišče – potem ko je prejšnjemu predsedniku Francu Testenu 27. februarja potekel mandat – začasno vodi Alenka Jelenc Puklavec. Da tako dolgo iskanje predsednika za vrhovno sodišče v nobenem primeru ni dobro, se strinja tudi Marko Šorli.
"Neka provizoričnost vsekakor ni dobra, da ne rečem celo škodljiva,“ je za Žurnal24 povedal Šorli in dodal, da je gotovo ne le v interesu vrhovnega sodišča, pač pa tudi sodstva samega v širšem smislu, da je predsednik vendarle imenovan.
Norme sodnikom ne bi povečal
Na vprašanja o predlaganem programu vodenja ni želel odgovarjati, dokler o njem ne razpravlja državni zbor, pomudil se le pri rak rani slovenskega sodstva – zaostankih. "Najboljši način je povečanje kvalitete sodniškega odločanja, kar pomeni reduciranje narokov, hitrejše odločanje z manj investiranega časa in če hočete finančnih sredstev,“ pravi Šorli.
Na naše vprašanje, če to pomeni tudi povečanje predpisanih norm sodnikov, odgovarja, da ne. Sicer od začetka ni naklonjen normam, saj "je treba upoštevati, da niso vse zadeve enake, da je pri vsaki zadevi veliko okoliščin, ki lahko vplivajo na hitrost odločanja“.
Rešitev v skandinavskih dvoranah
Marko Šorli je pri zmanjševanju zaostankov omenil tudi skandinavsko prakso in pri tem poudaril, da bi se morali po dobrih praksah zgledovati tudi v slovenskem pravosodju.
Na naše vprašanje, kako komentira, da imajo ravno skandinavske dežele v primerjavi s Slovenijo veliko manj sodnikov in zaostankov, pravi, "da čarobne paličice ni in da je za lotevanje takšnih tem potrebnega bistveno več časa".
Šorli je podpredsednik vrhovnega sodišča že deset let, zato bistvenih sprememb ni pričakovati, kar potrdi tudi sam: "V nobenem primeru hitrih sprememb ne gre pričakovati, nadaljevali bomo začrtano delo.“