Policisti glede poginov psov na območju Bohinja niso ugotovili elementov kaznivih ravnanj, ki bi bila v pristojnosti policije, so pojasnili na Policijski upravi Kranj. Pojavljati so se namreč začele različne teorije o razlogih za zastrupitve in pogine, od tega, da bi lahko nekdo nastavljal strup za živali, do tega, da bi se živali lahko zastrupile zaradi alg v jezeru – ali pa zaradi zaužitja prevelikih količin vode. Policisti so glede pogina psov preverili navedbe, ki so jih zaznali v objavah v medijih in na družbenih omrežjih, so pojasnili na Policijski upravi (PU) Kranj. Kaznivih ravnanj niso zaznali.
Psička na območju Bohinja poginila zaradi zastrupitve
Rezultati obdukcije psičke, ki je junija poginila po kopanju v Bohinjskem jezeru, so pokazali, da je najverjetneje poginila zaradi hkratne zastrupitve z dvema strupenima učinkovinama. Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so že v torek sporočili, da so pri obdukciji junija poginule psičke s toksikološko preiskavo dokazali prisotnost metaledehida in anatoksina.
Metaldehid se najpogosteje uporablja v vabah za zatiranje polžev, prisotna pa je tudi v gorivu za prižiganje ognja. Za zastrupitev ali smrt zadostujejo že zelo majhne količine.
Anatoksin pa proizvajajo cianobakterije, ki so tudi v vodi, najpogostejši vzrok zastrupitve pa je zaužitje takšne vode. Na prekomerno razmnoževanje cianobakterij kaže modro-zelena sluz v stoječih vodah, zato se je taki vodi treba izogniti. Uprava lastnike hišnih ljubljenčkov opozarja, naj bodo na sprehodih pozorni, saj živali iz radovednosti hitro lahko zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne.
Po navedbah uprave so se pri psički klinični znaki, ki so nakazovali na zastrupitev, pojavili eno uro po prihodu ob jezero.
Simptomi zastrupitve so odvisni od snovi, ki jo je žival zaužila, in vključujejo prebavne motnje, tresenje, zmedenost, težave z dihanjem in napade. Hitro ukrepanje je bistveno, če lastniki opazijo nenavadne simptome ali sumijo, da gre za zastrupitev, je treba nemudoma obiskati veterinarja, so še opozorili na upravi.
Bohinjsko jezero je varno za kopanje
Voda v Bohinjskem jezeru je varna za kopanje. Nevarno bi bilo morda lahko le kopanje v gošči, ki so jo odkrili na enem delu jezera. Na to mesto je Občina Bohinj preventivno postavila opozorilno tablo. Svetujejo ljudem, da se izogibajo kakršnemukoli tesnemu stiku z goščami in da to preprečijo tudi otrokom in psom.
Drugod na jezeru zaenkrat gošče niso zaznali, če jo bodo, pa bodo tudi tja namestili tablo, je povedal bohinjski župan Jože Sodja. Sam sicer dvomi, da bi se ne glede na to kdorkoli odločil za kopanje v gošči.
Gošča
Analize Nacionalnega inštituta za biologijo so pokazale, da v vzorcu gošče iz zaliva pod taborniškim prostorom obstajajo geni za več različnih skupin cianotoksinov. V vzorcu vode iz jezera pa teh genov niso zaznali, kar kaže, da voda nima cianotoksičnega potenciala. To pomeni, da je voda čista in ni nevarna za kopanje.
Za same cianobakterije velja, da so prisotne praktično v vseh vodotokih, večja koncentracija pa je tam, kjer so temperature vode višje in kjer so stoječe vode, je pojasnila Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Poudarila je, da nimajo podatkov, da bi bile cianobakterije v Bohinjskem jezeru prisotne v večji količini.
Zdravje ljudi v Bohinju ni ogroženo
Zaradi poročanja o zastrupitvi psov je NIJZ preveril tudi, ali so kakšne spremembe v zdravstvenem stanju ljudi na Bohinjskem in ali je kdo javil kakšne težave, ki bi bile lahko povezane s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Kot je zagotovila Pirnat, niso zaznali nobenih takšnih težav.