Zorko sicer kljub današnjemu uspehu SDS meni, da so v največji opozicijski stranki pričakovali več, saj so tudi na svojih letakih pozivali, da gre tudi za glasovanje o vladi Roberta Goloba. Ta cilj po njegovi oceni "ni bil tako zadovoljujoč", če gre za interpretacijo, da gre za glasove proti vladi.

Današnje rezultate tako primerja z referendumom o vodah v času tretje vlade Janeza Janše, ko je "prišlo skoraj 700.000 ljudi na volišča zavrniti zakon in na nek način izraziti nezaupnico vladi". "Tukaj je razmerje očitno. Če je tisti referendum takrat nakazoval prevladujočo zmago leve sredine na volitvah leto kasneje, tudi ta udeležba oziroma rezultat nakazuje, da bodo volitve 2026 zelo zanimive in bo rezultat bistveno bolj napet oziroma tesen, kot je bil pred tremi leti," je za STA ocenil Zorko.

Tako po njegovih besedah poziv k bojkotu tudi ni bila politična napaka za vladne stranke. "Če bi se leva sredina tega referenduma udeležila v polni meri oz. na enak način kot desnica, a vseeno ne bi uspela zbrati dovolj glasov za, ker tema ni bila takšna, ki bi uspela mobilizirati njihove volivce, bi bil poraz toliko bolj boleč," je pojasnil Zorko. V tem trenutku pa lahko zato še vedno trdijo, da so dosegli zmago, saj več ljudi ni prišlo na volišča, kot jih je glasovalo proti, je dodal.

Foto: Anže Petkovšek Andraž Zorko

Političnih posledic za vladno koalicijo tako Zorko ne pričakuje, delež volilnih upravičencev, ki je glasoval proti zakonu, je namreč "precej daleč" od večine na običajnih volitvah, ki se jih v povprečju udeleži okoli 800.000 ali 900.000 volivcev, je navedel. V vladnih vrstah se tako postavlja le vprašanje morebitnega pregovarjanja, kdo je kriv za rezultat, saj izmed treh strank koalicije SD edina ni pozivala k bojkotu, je ocenil Zorko.

Sicer pa pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih do naslednjih parlamentarnih volitev polarizacija še bolj izrazita. "Imamo dve močni stranki, eno na levi, drugo na desni, vse ostale so precej oddaljene. Vedno bolj gremo v smeri dvoboja dveh strank," meni Zorko.

Volivci so danes na referendumu odločali o uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Proti temu je po delnih neuradnih podatkih Državne volilne komisije glasovalo več kot 92 odstotkov volivcev, hkrati pa je nasprotnikom uspelo doseči kvorum za zavrnitev zakona, saj je proti glasovalo več kot 400.000 volivk in volivcev.