Ne gre za javno rangiranje študentov pač pa gre za pripravo podatkov o pomenu ocen, glede rangiranja študentov na fakultetah, na katero je včeraj opozorila Študentska organizacija univerze v Ljubljani, pravijo na Univerzi v Ljubljani. 

EU zahteva pojasnilo, kaj oceve pomenijo

"Pobudo za pripravo podatkov o pomenu ocen na Univerzi v Ljubljani  je podala akreditacijska agencija ASIIN. Na  Fakulteti za računalništvo in informatiko, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteti za farmacijo in Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani smo imeli namreč evalvacijo s strani te agencije. V postopku evalvacije in akreditacije je agencija zahtevala, da po navodilih za ECTS pripravimo pojasnilo, kaj ocene pomenijo," pojasnjuje prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela Gorana Turk. 

Študentska organizacija Univerze (ŠOU) je razvrščanju študentov v skupine na podlagi povprečne skupne ocene v času študija, nasprotuje. Predlog je zaničujoč do študentov, menijo.

Po teh navodilih bi morali za vsako referenčno skupino ugotoviti, kaj določena ocena pomeni: koliko odstotkov študentov dobi oceno 6, 7, 8, 9 ali 10. "Osnovni namen tega prikaza je primerljivost ocen v skupnem evropskem prostoru, saj so sistemi ocenjevanja in kriteriji v različnih državah zelo različni, ocene od A do E, od 10 do 6, od 20 do 10, od 10 do 5...)," razlaga Turk.  

Poleg diplome še prikaz povprečnih ocen

Kolegij prodekanov na univerzi je tako prišel do predloga  po katerem bi se v prilogo k diplomi, poleg povprečne ocene izpitov, kot je to do sedaj, dodal še prikaz povprečnih ocen vseh diplomantov referenčne skupine.

"Senate članic (fakultet in akademij) Univerze v Ljubljani smo pozvali, da odločijo, v katerih študijskih programih bi v prilogo k diplomi zapisali omenjeni prikaz oziroma katere so referenčne skupine. Dogovorili smo se, da prikaz obvezno vključimo v programe, v katerih je v zadnjih dveh letih vsaj 50 diplomatov. V kolikor je diplomantov manj, se članica o tem posebej odloči," še pojasnjuje prorektor. Več članic Univerze v Ljubljani je že sprejelo sklep o pripravi priloge diplomi s prikazom povprečnih ocen referenčne skupine, manjše število članic pa je sprejelo sklep, da prikaza v prilogo k diplomi ne bo vključilo.

Diskriminatorno do socialno ogroženih

Predlog je po njihovem opozorilu diskriminatoren do vedno večjega števila socialno ogroženih študentk in študentov, ki morajo poleg študija delati. Zaradi tega imajo pogosto slabše ocene. Z uvedbo predlaganega načina javnega razvrščanja na podlagi povprečnih ocen bodo socialno šibkejše študentke in študenti kaznovani s še slabšimi zaposlitvenimi možnostmi, kar bo dodatno poslabšalo njihov socialni položaj, menijo v ŠOU v Ljubljani.

Kot navajajo, bi se z razvrščanjem na boljše in slabše vzpostavil nezdrav tekmovalni odnos, spodbujali pa bi individualizem. "Namesto gojenja duha solidarnosti, sodelovanja in empatije bodo tako nove generacije študentk in študentov vzgajane na načelih skrajnega individualizma in egocentrizma," so zapisali.

Če bo javno razvrščanje študentov res uvedeno, bo ŠOU v Ljubljani zahteval vzpostavitev spletne strani z javno objavljenimi ocenami profesorjev in drugih pedagoških delavcev Univerze v Ljubljani, ki jim jih vsako leto dajo študentje z anonimnimi anketami.