“Problem je, da gre policija včasih tudi na silo. Poskuša prehitevati igro ali tudi pretentati preiskovalne sodnike za pridobitev odredb za hišne preiskave in prisluhe. Policija hodi po robu in v svoji vnemi zadeve pogosto zastavi tudi preširoko. Zbrati bi morala predvsem materialne dokaze; priče so nezanesljive, prav tako tajni policijski sodelavci, ki jih k delovanju vodijo kdove kakšni motivi,” ocenjuje Bojan Dobovšek, profesor kriminalistike s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Poudarja, da analiza mafijskega delovanja v tujini kaže, da je organizirani kriminal spremenil metode “obrambe” na sodiščih. “Namesto prisile pri vplivanju na priče in tajne policijske sodelavce uporablja korupcijo; podkupuje jih. To se dogaja tudi pri nas, zato nekateri primeri na sodiščih padajo,” dodaja. Razpletanje zgodbe v procesu Balkanski bojevnik ga ne preseneča.

Letos dvakrat več prisluhov

Policija je v prvih šestih mesecih letos dobila dovoljenja za uporabo vseh mogočih prikritih preiskovalnih ukrepov že za 238 ljudi, skoraj dvakrat več kot lani. Koliko prisluškovanj in sledenj se je začelo na podlagi informacij anonimnih virov iz policijske mreže informatorjev, ni znano. Je pa, se strinja Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, za delo policije in tudi sodišč v prihodnje izjemno pomembna nedavna odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo sodbo zoper člane združbe, ki se je ukvarjala z razpečevanjem heroina v Sloveniji in tujini.

Anonimni informatorji

Zgodba gre takole: policijska informatorja z vzdevkoma Lale in Mali ter informator brez vzdevka naj bi policiji razložili, kako naj bi delovala hudodelska združba, policija pa jo je z dovoljenjem murskosoboškega tožilstva začela tajno opazovati, zasledovati, videosnemati in fotografirati. Pridobila je tudi dovoljenje za prisluškovanje in snemanje ter nadzor njihove elektronske komunikacije. Tožilstvo je napisalo obtožnico zoper sedem ljudi iz različnih koncev države, obsodili so štiri, tudi na večletne zaporne kazni. Nato je sledilo presenečenje – vrhovno sodišče je nedavno vse skupaj razveljavilo. “In prav na to razsodbo vrhovnega sodišča se je sodišče opiralo v primeru Balkanski bojevnik,” opozarja odvetnik Branko Gvozdić, ki je sicer zagovornik enega od obtoženih v Balkanskem bojevniku pa tudi zagovornik člana združbe, za katero je vrhovno sodišče sodbe razveljavilo. “To je prva ali pa ena od prvih tovrstnih odločitev vrhovnega sodišča. Sem pa zastopal kar nekaj strank, ko je sodišče na prvi ali drugi stopnji izdalo oprostilno sodbo, ker so bili dokazi, na katerih je temeljila obtožnica, pridobljeni na podlagi izdanih odredb preiskovalnih sodnikov; te pa so se naslanjale na podatke, ki naj bi jih pridobila policija od anonimnih oseb,” dodaja Gvozdić.