Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant opozarja, da bi rušitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju pomenila vrnitev v sistem "dodatkomanije, razsulo in neobvladljivo plačno maso javnega sektorja". Ravno uveljavitev plačnih dodatkov za policiste bi bila po njegovem pot v to smer.

Tako bi namreč sledile enakovredne zahteve drugih sindikatov v javnem sektorju, ki pa jih vlada z nobenimi argumenti ne bi mogla zavrniti, pravi Virant, predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS.

Obstoječi sistem omogočal obvladovanje rasti plač

Poudarja, da bi obstoječi sistem vladi, ki bi znala gospodariti, omogočal obvladovanje rasti plač v javnem sektorju tako, da bo ta delil usodo gospodarstva. Kot pravi, tudi OECD v svojem poročilu, ki je za zdaj še neke vrste osnutek, a se najbrž ne bo bistveno spreminjal, priporoča ohranitev investicije, ki jo predstavlja sedanji plačni sistem. Slednjega, povzema Virant, OECD označuje za izboljšavo in dosežek.

V vladi je bilo po Virantovem mnenju zaradi plačne reforme v času gospodarske krize bistveno laže obvladovati plačno maso v javnem sektorju. Novi plačni sistem je izrazito pozitivno vplival na obvladovanje mase za plače v javnem sektorju, saj je reforma obrzdala njihovo nenormalno visoko rast, še pojasnjuje.

Zmanjšanje zaposlenih uspešno

Meni tudi, da je bila tako prejšnja kot tudi ta vlada uspešna pri zmanjševanju zaposlenih v državni upravi, števila zaposlenih v širšem javnem sektorju pa jima ni uspelo obrzdati.

Rešitev je tako po Virantovem mnenju v koordiniranem projektu za celotni javni sektor, s tem da bi za vsak njegov del določili merljive cilje, za njihovo uresničevanje pa bi bil odgovoren posamezen resorni minister.

Boji se, da je ta mandat za te cilje izgubljen. Ministrstvo za javno upravo je ostalo brez vodstva. Nekdanja ministrica Irma Pavlinič Krebs je po njegovih besedah te stvari razumela in po njegovem mnenju se je tudi borila za zmanjšanje števila zaposlenih, pa tudi za enotni plačni sistem. A je očitno imela s tem velike težave v vladi.

Glede napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja, da bo ministrstvo vodil kar sam, pa se Virant boji, da bo pri tem zelo neuspešen. "Prvič, ne bo imel časa in že z vodenjem vlade ima neskončne težave. Kako bi ob tem vodil konkretno še en resor, kjer je potrebnega kar veliko znanja in razumevanja," se sprašuje Virant.

Zgodba o policistih "prenapihnjena"

Generalni sekretarki vlade Heleni Kamnar se zdi, kot še poroča STA, zgodba o plačnih dodatkih za policiste, sicer nekoliko prenapihnjena. Pojasnila je, da so v zakon o organizaciji in delu policije vključeni dodatki pravzaprav dodatki, ki so danes določeni bodisi v uredbi o plačah bodisi v kolektivni pogodbi za javni sektor. Edina razlika je dodatek za vodenje prekrškovnih postopkov, ki ga danes ne dobi nihče.

Ko so prehajale naloge iz takratnih prekrškovnih sodišč na upravne organe, je bilo sicer dogovorjeno, da bodo te naloge posebej plačane, pa niso bile nikoli in sedaj so policisti to izkoristili, je povedala Kamnarjeva. Dodala je, da se bo definitivno treba odločiti, ali bodo ta dodatek dobili vsi, ki poleg svojega dela opravljajo tudi te naloge.

Kar pa zadeva druge dodatke, bo treba predvsem poskrbeti, da bodo ovrednoteni na enak način v vseh primerljivih poklicih. Zaenkrat so nekatera razhajanja v dodatku za stalnost, Kamnarjeva pa ne vidi razloga, zakaj bi ena skupina imela ta dodatek višji od druge.