Foto: Žurnal24 Logo Junak Slovenije »Po zvezi so sporočili, da se je na Wolfovi ulici v Ljubljani zgodil rop zlatarne, opisali so tudi osumljenca in smer v katero sta pobegnila,« oktobrske dogodke opisuje 35-letna policistka. »Napotila sem se v omenjeno smer in roparja sta dejansko pritekla naravnost proti meni,« razlaga in dodaja, da je storila prepoznala po opisu, ter ju ustavila s pozivom: »Stoj, policija!« Ker pa se osumljenca navkljub njenim pozivom nista ustavila, se jima je odločila slediti.

Potrebno je bilo predvidevati najhujše

Roparja sta med tekom nato sprva začela odmetavati osebne predmete (oblačila), ki so ju očitno ovirali pri teku, drug drugega sta vmes tudi čakala, nazadnje pa sta omagala in se ustavila. »Takrat sem začutila, da imam priložnost,« razlaga policistka, ki je ves čas tudi budno spremljala okolico in dogajanje okrog njih, saj je bilo na cesti tudi veliko šolarjev in drugih mimoidočih, zaradi katerih je morala biti še posebej pazljiva. »Potrebno je bilo predvidevati najhujše in paziti na varnost sebe in drugih,« se spominja ključnih trenutkov. »Iz toka sem nato izvlekla orožje in ju še enkrat pozvala, naj se ustavita,« nadaljuje. Roparja sta njene ukaze upoštevala in se ulegla na tla, za samo vklenitev pa, kot pravi, se ni odločila, saj je ocenila, da to takrat še zmeraj ne bilo varno storiti. Kot se še spominja, pa se je nadaljnje dogajanje odvijalo zelo hitro: »V minuti ali dveh so na kraj dogodka prispeli sodelavci, ki so poskrbeli za aretacijo storilcev.«

Osredotočila se je varnost

»V tistih trenutkih mi je po glavi rojilo samo kako čim bolj varno izpeljati postopek,« se ključnih trenutkov spominja Čoričeva in dodaja, da je bil njen prvoten namen zgolj slediti osumljencema in o njuni lokaciji obveščati druge policiste. »Imeli smo tudi srečo, da se roparja nista ločila, ves čas sta bila skupaj in drug drugega tudi čakala, zaradi česar je bila aretacija nekoliko lažja.

Čestital ji je tudi Gorenak

»V tistem trenutku sem bila morda pogumna, ko pa sem dogodke ponovno premlela zvečer doma, so se mi začela tresti kolena,« občutke po sloviti akciji opisuje policistka, ki še dodaja, da so se pohvale vrstile tudi doma. »Veliko sem premišljevala tudi o tem, kaj vse bi lahko šlo narobe, vendar sem se tolažila s tem, da so se dogodki odvili dobro in predvsem varno.«

Kot še dodaja, ji je veliko pomenila tudi čestitka ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, ki jo je kasneje obiskal na policijski postaji, sodelavcev in nadrejenih, ki sedaj na njo gledajo morda nekoliko drugače, ter družine, še posebej sedemletnega sina, ki prijateljem z veseljem pohvali mamino pogumno dejanje.

Foto: Žurnal24 Zavarovalnica